Po mojem je partnerski model lastništva ena od boljših oblik, ki pa jih pri nas še ni zaslediti.
Kakorkoli obrnemo, je delati zase daleč največji motiv, hkrati pa se na tak način bistveno poveča tudi pripadnost firmi.
Seveda pa lastništvo ne sme biti podarjeno, ampak kupljeno (in ne mi zdaj s tem, da morajo mladi strokovnjaki najprej stanovanje kupiti in da ne morejo še v firmo vlagati), sicer ni pravega odnosa do lastnine.

raccak wrote:


1. mislis, da na druzboslovnih studijih ni tako?
2. mislis, da bi se mase dijakov (pri trenutnem stanju na trgu dela) vpisovale na privatne univerze, ki bi ponujale tezje programe in vec znanja na koncu? saj v sloveniji so privat univerze, pa vsi vidimo kaksne so; take, po kakrsnih je pac povprasevanje.

1. isto sranje, još gore pakovanje :)
2. spodobne univerze izobražujejo kader tako, da slednji ima neposredno korist od tega, po domače: da študenti po koncu študija dobe spodobno službo, vse drugo je preprosto povedano bulšit
Sicer pa danes največ šteje vseživljenjsko učenje. Kaj je nekdo znal 25 let nazaj in mu to piše v indexu, je phased out. Možgani so narejeni, da pozabljajo, svet se pa tudi dnevno spreminja.

Janezp wrote:

Ti si prtegnjen, ce to res mislis. Trditev je tako absurdna in zaljiva za tehniske in inzenirske studije se zlasti zaradi vseh cvetk, ki jih srecas na druzboslovju, od FDV do FOV in ekonomije.

Tehniski del univerze v ljubljani se zdalec ni MIT in mu nikoli ne bo segel do kolen, ampak taksen poden kot so druzboslovne fakultete ali pa na novo odprte vaske univerze in fakultete po celi sloveniji pa tudi ni.

 
Kar je v Sloveniji definitivno bolano je totalna inflacija družboslovnih študijev. In tu se strinjava.Da pa naši tehnični študiji niso dobri, pa mislim, da je tudi jasno. Teoretično znanje je ničvredno, če nima povezav s prakso. Še ena anomalija Slovenije, da največ patentov registrirajo osebe z 4. stopnjo izobrazbe. Morda zato, ker tipični slovenski elektro inženir ne ve kaj je sploh spajkalnik in itak išče službo v državni upravi? :)  Aja, spajkalnik je nekaj, kar je bilo na nekem pisnem izpitu v 3. letniku. :)

0902ISXdX wrote:
Po mojem je partnerski model lastništva ena od boljših oblik, ki pa jih pri nas še ni zaslediti.
Kakorkoli obrnemo, je delati zase daleč največji motiv, hkrati pa se na tak način bistveno poveča tudi pripadnost firmi.
Seveda pa lastništvo ne sme biti podarjeno, ampak kupljeno (in ne mi zdaj s tem, da morajo mladi strokovnjaki najprej stanovanje kupiti in da ne morejo še v firmo vlagati), sicer ni pravega odnosa do lastnine.

Poanta je v tem, da klasični slovenski kapitalist, lastnik slovenskega podjetja, nima rad, če mu nekdo posega v deleže v lastnini, ker želi imeti popolno kontrolo. Zato tudi večina slovenskih podjetij v privatni lasti, naraste le do neke velikosti. Ko doseže neko točko, ko je treba za dodatno rast  pridobiti dodaten kapital, kar pomeni tudi redčenje lastniškega deleža prvotnega lastnika, se seveda nič ne zgodi. Da bi pa lastniki celo del plače izplačevali kot lastniški delež, pa kar pozabi. Bo treba najprej spremeniti miselnost tipičnega slovenskega kapitalista.

Stric, jaz sem diplomo opravil v Ljubljani, doktorat pa delam v ZDA, kjer sem tudi ucil ameriske studente. Lahko ti samo recem, da imas zelo izkrivljeno predstavo. Prav imas, da ameriske univerze studentom pomagajo pri iskanju sluzbe, glede tvojih bluzenj o prakticnih znanjih pa si cisto falil.

Studentje iscejo to, kako bodo s cim manj vlozka prisli do cimboljse pozicije na trgu dela; za le-to jim pri nas pac zadoscajo banana faksi. Znanje je tu drugotnega pomena. "Spodobne univerze" pac pri nas ne bodo nastale, dokler ne bo kdo 1) investiral v njih 2) po njih obstajalo povprasevanje s strani studentov.

Lahko je sanjat o tem, kako bi ustanavljanje privatnih univerz in trg na podrocju visokosolskega izobrazevanja prinesel spremembe, ampak najprej je treba korenito uredit trg dela.

raccak wrote:
Studentje iscejo to, kako bodo s cim manj vlozka prisli do cimboljse pozicije na trgu dela; za le-to jim pri nas pac zadoscajo banana faksi. Znanje je tu drugotnega pomena. "Spodobne univerze" pac pri nas ne bodo nastale, dokler ne bo kdo 1) investiral v njih 2) po njih obstajalo povprasevanje s strani studentov.

Lahko je sanjat o tem, kako bi ustanavljanje privatnih univerz in trg na podrocju visokosolskega izobrazevanja prinesel spremembe, ampak najprej je treba korenito uredit trg dela.

Seveda, razmisljanje "dajmo konkurenco, to bo ziher povecalo kvaliteto" je bolano, ker enostavno to ni res. Povecanje konkurence samo poveca ponudbo stvari, kjer obstaja presezno povprasevanje. V normalno delujocih drzavah je najvecje povprasevanje po znanju, zaradi tega se pac tam s konkurenco poveca ponudba znanja.

In v sloveniji, zaradi razlicnih vzrokov, predvsem pa zaradi cisto rigidnega trga delovne sile prakticno obstaja predvsem povprasevanje po papirjih (in studentskih napotnicah). In delodajalci nosijo tu tudi svoj del krivde - ce deset ali dvajset let nagrajujes predvsem papirje, je malo neumestno pricakovati, da bodo pa sedaj studentje razmisljali drugace.

s56iua wrote:

Teoretično znanje je ničvredno, če nima povezav s prakso. Še ena anomalija Slovenije, da največ patentov registrirajo osebe z 4. stopnjo izobrazbe. Morda zato, ker tipični slovenski elektro inženir ne ve kaj je sploh spajkalnik in itak išče službo v državni upravi? :) Aja, spajkalnik je nekaj, kar je bilo na nekem pisnem izpitu v 3. letniku. :)

1."Praksa" in povezava s prakso je zelo raztegljiv pojem. Nekateri mislijo da to pomeni da mora dr. elektrotehnike v plavem kombinezonu vlecti kable in drzati spajkalnik v rokah (pravkar komuniciras z enim redkih ki tudi to obcasno pocne). Taksna pricakovanja so neumna in ce nimajo delodajalci boljsega dela za solane kadre, potem lahko fakse kar zapremo, ne glede na kvaliteto.

2. Patente lahko vlaga vsak ki ima pet minut casa in 300 dolarjev po patentu odvec. Malo tezje je patent potem uporabiti, se tezje ga je pa obraniti. Kolikor vem, je slovenska bera pod tockami 2 in 3 izrazito borna, morda tudi zato, ker patente vlagajo ljudje s 4. stopnjo izobrazbe? Ko imas dovolj sirok pregled nad podrocjem hitro vidis, da so nekatere stvari prakticno nepatentabilne, druge popasene, pri tretjih pa strasijo multinacionalke z miljonskimi zalogami dolarjev za morebitno tozarjenje.

Se enkrat, izumitelji ki patentirajo svoj izum (po moznosti v samo v sloveniji), potem pa jokcajo po Tedniku in po ministrstvih da ni posluha za drzavno financiranje njihovih izumov so, na zalost, pateticne pojave. Tako se to pac ne dela.

3. Dobremu inzenirju sploh ni treba znati delati s spajkalnikom. Ce kdo misli, da je spajkalnik nujna oprema elektroinzenirja, je dalec za casom.

Zgleda mi, kot da imas velikanske frustracije s tem, ker sam nisi mogel narediti faksa, je tako?

Očitno se z leli ni kaj dosti spremenilo.

Količina pozicionirane slovenske inteligence po svetu je za moje pojme fantastična.

Gospoda ni kvaliteta študija problem pod A, čeprav je z ruskim modelom šolskega sistema leseni minister delal veliko škodo.

Problem pod A je neizkoriščenost inteligentnega potenciala. Da dojameš to je potrebno samo vprašati nekaj mladih inženirjev kaj delajo. Vam povem, da večina ne zna odgovoriti ali nekako v stilu kar nekaj.

Vakum - boys so trenutno največji problem.

No, da se malce vmešam... Coca Cola zmerom išče, a to pomeni, da si polni pipeline, ne pa da tudi zaposluje. Torej, dela si zalogo kandidatov. Isto P&G. Pri Hoferju in Lidlu je pa stvar malce drugačna. Kljub mladima (v SLO) podjetjema je njihova fluktuacija zaposlenih nenormalno visoka. Ljudje zaradi naporov in hudih zahtev odhajajo. Zato iščejo nove. In jih tudi bodo še naprej iskali, če bodo izžemali zaposlene tako, kot to delajo sedaj.
HSL, SRC in ostali se pa širijo na jug, dela imajo za zdaj več kot dovolj, okolja so zdrava.

Se pa ne bi strinjal s tem, da je povpraševanja po inženirjih malo. Dosti ga je, samo ni tako izpostavljeno. Pojdite Akrapoviču, v Savo, nišne firme... povsod vas bodo veseli, če ste dober v svojem poslu. Je pa tukaj statistika dobrodošla: 90% vseh prostih mest se ne zapolni zaradi oglasov temveč internih predlogov oz. s kandidati, katerih CV je že v predalu HRja. 

drugpogled wrote:
Se pa ne bi strinjal s tem, da je povpraševanja po inženirjih malo. Dosti ga je, samo ni tako izpostavljeno. Pojdite Akrapoviču, v Savo, nišne firme... povsod vas bodo veseli, če ste dober v svojem poslu. 

To je jasno, ampak leti v direktno nasprotje lajnana o pomanjkanju kadra XYZ. Namrec, clovek bi pricakoval da je na zaposlitvenem sejmu pac najvec povprasevanja po tistih kadrih, ki jih primanjkuje. Vse ostalo je filozofiranje.

Problem s tehničnim kadrom - inženirji - je, da postajajo ceneni zastopniki (tržniki) za tuje proizvajalce ali pa študirajo MBA :-)). Pa smo spet na začetku. Vzrok:- sesutje proizvodnje. Veliki sistemi jih verjetno potrebujejo, a kot kaže premalo. Kar se danes gradi so "green field" naložbe - beri: mega marketi namesto zelenih travnikov in pašnikov. Domači in tuji. O kakšni novi proizvodni hali že lep čas nisem slišal. Lep dan.

MASU wrote:
Zakaj pa potem ekonomska fakulteta sprejme vsako leto 1000-2000 študentov (če seštejemo redne, izredne ter visoko strokovno ter univerzitetno smer)?
Kje se bodo ti ljudje zaposlili?

Kdor pravi, da imajo ekonomisti v povprečju višje plače pa naj ne gleda samo tisti majhen procent uspešnih menedžerjev!

Raje poglejte koliko jih je na cesti, oziroma opravljajo delo za katero bi zadoščala srednja šola.......

Ampak naše šolstvo pa naše nadebudne otroke še vedno usmerja zgolj v ekonomijo, pa zgodovino, primerjalno književnost,.....

Kje sploh je prihodnost v tej naši "preljubi" Sloveniji?

 
ekononska fakulteta sprejme toliko študentov zato, ker je to za profesorje velik biznis.
bistvo je na rednem študijo čimbolj omejiti število mest, vse ostalo nad tem je pa dober denar