Mislim, da se ti tule bolj pregovarjas o tem, kaj je bilo prej kura ali jajce.

Družba je podobna evoluciji in tista ki v danem trenutku bolje deluje je zmagovalec.

Sedaj boš rekel, da je še govor izum.

Če praviš, da imamo druzboslovne izume, izzivi vsekakor so v to ne dvomim, imamo verjetno tudi izumitelje ali so ti druzbeni izumi poslani od zgoraj.
Mislim boga na oblasti;).


In nadalje do naravoslovnega izzuma pripelje več let dela.

Kakšen proces je za druzboslovnim izzivom, zanima me človeško delo.
Ker ce je resevanje druzboslovnih problemov izjemno težko, zakaj druzboslovje velja za lažje studije in zakaj so ti ljudje manj zaposljivi.

Zakaj druzboslovce enostavno ne priicumo narovoslovja, če imajo tako mozgansko kapaciteto.


Od oka bi rekel, da narovoslovci resujejo druzboslovne probleme.
Problem lakote z odpornimi sortami.

Seveda je implementacija nove sorte druzboslovni problem, če je to sploh problem.
To je bolj izziv.

Brez družbe, druzbenih problemov ne bo.
Narovoslovni ostanejo.
Le vprašanje kdo jih bo reševal.

Druzbeni problemi so lastni druzbi sami v dolocenem prostoru casu in biološki osnovi.

Leteti pa si je želel npr. clovek v vsaki družbi.
In je ta problem vseskozi reševal.


In ja potrebna je dolocena druzba za dolocen izum.
Samo ta izum bo pripeljal druzbo naprej.
Kaj ti bo pomagala pisava ali pogodba, če se nimaš o čem pogajat.

Inteligenca nima veze z znanjem o druzbi.
Oz ce ti kdo trdi, da je 2+2 22, greš enostavno mimo.

Samo to ne pomeni, da ta, ki tako razmišlja ne bo uspešnejši v zivljenju kot nek naravoslovec.

.

Ja pred naravoslovci so izzivi v trenutni krizi, en je npr narest boljše cepivo, pac druzba zgleda ni zadovoljna s tem.

Ne vem zakaj anuliras izumitelje in če npr problemu rečeš samo problem,
Jih ne rabiš delit na narovoslovne in druzbene.

Družba je še vedno okolje in ne neka imaginarna beseda.
In kot taka je čisto naravosloven pojem.
Zakaj se ti zdijo neka "druzbena " vprasanja kompleksna, ker naravoslovci še niso pogruntali vseh enacb, procesov itn., da bi ti postregli z resitvami.
In potlej se gremo s poskusi in napakami.

Indijci niso na nivoju usa, ker dolocenim ljudem to paše, ne pa ker slehernik ne bi želel živet kot amerikanc.
Zakaj so torej migracije v smeri usa ne pa kontra.

Men zveni druzbeni izum mal nesmiselno, kot bi rekel da narava izumi novo vrsto.

Ravno z razmisljanjem kot je tvoje in tega je zgleda kar precej, pridemo do točke ko bi vsi le jemali, izumljali, dajali pa ne.
Saj to baje pride kar samo od sebe, z razvojem družbe ali pa je ze dovolj da damo na voljo dovolj denarja.
Zal to ni tako preprosto.:).

[abohte]
> [hostamox]
> Ja pred naravoslovci so izzivi v trenutni krizi, en je npr narest boljše cepivo, pac druzba zgleda ni zadovoljna s tem.

Ga razvijajo? In če bi razvili učinkovitejšega? Kaj potem? Bi bili vsi COVID problemi rešeni?

Če covid postane navaden prehlad, bi bilo marsikaj rešeno, razen dolga seveda.

> Ne vem zakaj anuliras izumitelje in če npr problemu rečeš samo problem,
> Jih ne rabiš delit na narovoslovne in druzbene.

Ker je bistvenega pomena za družbo, da ve, katere kompetence mora razvijati in katere ji ni treba. Konkretno pri energetskem problemu, ob katerem z maconom tako vztrajo tiščita glavo v pesek, je tako, da nimajo kaj pomagati. Kako se naredi JE vemo. Kaj naj tukaj naravoslovje pomaga? Pa ne anuliram naravoslovja, pravim le, da so v sedanjem času pred njim lažji izzivi. Npr. razvoj cepiva je naravoslovje opravilo z odliko. Družboslovje je v COVIDu počepnilo.

Tule pišeš o družbi, kot pojmu, druzba sva se vedno jaz in ti ne neki drugi.

> Družba je še vedno okolje in ne neka imaginarna beseda.
> In kot taka je čisto naravosloven pojem.

Druzba je sestavljena iz bioloskih enot, tako da ne vem zakaj ne bi bila naravosloven pojem. Je pa res da se strogo narovoslovje s tem ne ukvarja, se pa mejno medicina npr.

> Zakaj se ti zdijo neka "druzbena " vprasanja kompleksna, ker naravoslovci še niso pogruntali vseh enacb, procesov itn., da bi ti postregli z resitvami.
> In potlej se gremo s poskusi in napakami.

Če ni rešitev, potem so problemi očitno preveč kompleksni. To, da ti nanje gledaš poenostavljeno, jih ne naredi enostavne. Naravoslovci se z družboslovnimi problemi sploh ne ukvarjajo.

Ne vem od kdaj je sploh delitev na druzbene in narovoslovne vede.
Filozofija naj bi bila v zacetku matematika in od tu naprej naj bi se razvijala sodobna znanost.
Se vprašanje je druzboslovje znanost in kake zakonitosti ima, ponovljivost poskusa npr.

> Indijci niso na nivoju usa, ker dolocenim ljudem to paše, ne pa ker slehernik ne bi želel živet kot amerikanc.

??? Kateremu pa tako paše? Kaj naj bi sploh zapisano pomenilo? Vidva imate z maconom na moja vprašanja neka vige vage odgovore, s katerim sta kao zadovoljna, o nekih imaginarnih stricih iz ozadja, zaroti, ne vem, kaj še, a nič konkretnega...

Indijci niso na nivoju ZDA, ker nimajo razvitih družbenih kompetenc.

Preberi so crtovo priporocilo Diczators handbook.

> Zakaj so torej migracije v smeri usa ne pa kontra.
>
> Men zveni druzbeni izum mal nesmiselno, kot bi rekel da narava izumi novo vrsto.

Saj pravim, "sprani" možgani. Ti verjameš v koncept superjunaka, ki je izumil izmenični tok. Neumnost... Seveda je bil Tesla genij, seveda ne more vsak izumiti izmeničnega el. toka, ampak brez družbenih kompetenc tudi približno ne bi prišli do tega (mar ni zanimivo, da večina izumov nastane v državah, ki so v tistem trenutku v vrhu tehnološke razvitosti). Tesla bi sicer pač pasel ovce (ali pa stiskal pestenjak). Morda bi bil duhovnik, kot je bil njegov oče, ali pa bi sosedom izdeloval domače pripomočke, kot jih je njegova mama. Saj njegov talent ni božji dar, ga je pojerbal.

Ne verjamem v superjunake, se pa poklonim tistim, ki so v zivljenju nekaj dosegli.
In druzboslovci so preveckrat le tisti, ki lapajo.

> Ravno z razmisljanjem kot je tvoje in tega je zgleda kar precej, pridemo do točke ko bi vsi le jemali, izumljali, dajali pa ne.

Ej, ko začne sogovornik uporabljat "vsi", "vedno", "nikoli", "nihče", takrat vem, da je padel v ego stanje Starša (malo si preberi o transakcijski analiziji; Eric Berne), en.wikipedia.org/wik...C),_models

"The parent ego state contains thousands of rules, most fortified with never and always."

in še

sl.wikipedia.org/wik...ka_analiza

V knjigah marsikaj ni suho zlato in sploh druzboslovnih znanj ne moreš kar tako prenest naprej.
Veliko stoji na primerih in procentih, pomebna je interpretacija napisanega.


Nočem te le dajat v nič s tvojim razmisljanjem, ker v svojem krogu nikogar ne poznam, ki bi tako razmisljal.
A ko vas berem tule gor, verjamem da vas je kar nekaj.

Vlogo starša, če mi jo že dajes, je zaradi tvojega,....skoraj bi rekel bolj obnasanja kot pisanja.

Pridemo je misljena kot družba, ne jemat vsega dobesedno.
V naravoslovju poznamo zaokrozevanje navzgor, celo v družboslovju, politiki poznamo večino in ta se zacne od 50% in navzgor.

Ko smo ze pri druzboslovnih izzivih, baje je vecina vlade iz teh vod in jim ne gre najbolje.

Dictators handbook govori o tem, da imajo avtokratske druzbe raje lacne ljudi, kot pa da izgubijo oblast.
In potlej imaš primere na to temo.

In hočem, ti le povedat, da se indijci ne morejo bolj demokratizirat, ker dolocenim opcijam paše trenutno stanje.
Zakaj je npr usa tako uspešna, ker so se otresli starih spon in so lahko začeli na novo, z novimi pravili.
Sicer čisto moje laično gledanje.

Tisto igro, ki sta se jo šla z maconom se ne grem:).

Seveda ne bo ledenodobni lovec šel izumljat rakete.

Samo ne vem zakaj se izmikas vprašanju, kdo bo reseval te druzbene probleme, ki naj bi po tvojem obstajali.
Če so kompleksni, oz prekompleksni jih ne bo noben, temveč bojo poskusi in napake.

Ce praviš da bi ti bilo bolje v letu 60 je resitev enostavna.
Damo vse dobrine, ki jih takrat ni bilo stran, zapremo drzavo in uvedemo socializem, mislim da ima nekaj takega Kuba.

Misliš, da ne bi bilo marsikaj reseno, če uspemo iznajt cenejse vire energije npr.

Mislim, da večino kao druzbenih problemov sproducira kapital in izumi pustiva ob strani druzbeni ali naravoslovni. Probleme bodo na koncu resevali ljudje.
In res pri naravoslovnih rabiš danes sila specificna znanja, najveckrat timsko delo itn.

In če pri naravoslovnih problemih vsaj približno vemo kako zastavit pot do zelenega cilja.

Kako bi to zgledalo pri druzbenih upam, da ne kot skupna kmetijska politika, kjer imamo najprej ankete, kaj si kdo želi,pricakuje.
Na koncu je pa tako, da se spremeni bore malo in dobi največ tisti, ki najbolje lobira, je najbolj glasen.

Ostali svet malo šepa za usa se ti ne zdi, svetovni policaj, rezervna valuta.
Evropo so resevali tako v prvi, kot drugi svetovni vojni.

Japonske ne poznam toliko niso bolj pod njihovim vplivom od poraza v vojni.?

En primer je Taiwan in mainland china ali pa s in juzna koreja.
Oboji istih korenin, pa tako gospodarsko razlicni.

Kje je tukaj druzba skrenila.

Kako je s covidom na kubi, verjetno je le še ena bolezen za katero nimajo zdravil.
Avtokratski rezim bi vse lepo pocepil ali pa o tem ne javno debatiral.
Poglej si rusijo ali pa srbijo.
Kolega bil dol en mesec nazaj, pravi vse normalno brez ukrepov le ljudi na sejmu, hodi na sejme dol, manj.
Pa nekaj jih je pobrala korona.


Kmetijsko politiko bi sprostil ob hkratni okoljski regulativi in omejil gornji znesek na nek pavsal.
V tej smeri se sicer dela, ampak kaj ko so potlej izjeme in 50 k ni isti denar na nizozemskem ali pa bolgariji.
Drugače sem za cimvecjo liberalizacijo s strogim nadzorom.

[abohte]
Če so študirali družboslovje, še ne pomeni, da ga razumejo. Recimo Vesna Vuk Godina. Ona je dr. antropologije, pa verjemi, da se tudi ona v marsičem moti. Kaj šele kakšen Tonin. Gre za to, da družboslovje ne omogoča specializacije. Ti si lahko jedrski fizik in se spoznaš na jedrsko fiziko pa na nič drugega, kot družboslovec pa bi moral poznati pravo, ekonomijo, zgodovino, umetnost, filozofijo oz. humanistiko, da prideš do nekih pametnih sklepov. Pri družboslovju še kako velja tista zgodba o slepcih in slonu. Tisti, ki ga drži za uho pravi, da je kot pahljača, tisti, ki ga drži za rilec, pravi, da je kot cev, tisti, ki ga drži za rep, pravi, da je kot kača, tisti, ki ga drži za nogo, pravi, da je kot hlod itd. Pri naravoslovju je specializacija zaželjena, ker so problemi postali zelo specifični in ker se jih lahko obravnava neodvisno drug od drugega (ne rabi jedrski fizik razumeti statike, da se bo postavila JE, se bo bo že gradbenik s tem ukvarjal), pri družboslovju ni tako.

Vidiš, kako je to udobno. Doktorica družboslovja, ki se v marsičem moti. To vidiš ti pa jaz, ki nisva njene branže doktorja. Pa vseeno pričakuje spoštovanje in dobro denarno nagrado, višjo kot je najina.

V mojem programiranju se bolj malo motim in se tudi ne smem oziroma vse popravim. VSE, ne samo delno in kolikor mi paše. Za tvojo doktorico sem vudu mag, v moje programe lahko samo bulji pa ji ne bo nič jasno, medtem, ko jaz lahko razberem poanto njenega besedičenja ali pisanja.

In na koncu družba daje primat in širšo kompetenco doktorici, v moji knjigi pa jo lahko pošiljam po kavo in sendviče.

Ker to smo mi naravoslovci, tisto so pa družboslovni doktorji in njihovo brezvezno lapanje. Brez nas vse crkne, brez tisoč družboslovnih doktorjev bi se pa samo zmanjšali brezvezni družbeni stroški za brezveznike, pozerje in parazite, takole na oko in v povprečju.

Še z večjo kompetenco pa to zapišem kot tudi diplomirani umetnik, kjer sem se še pa še nagledal bleferjev in pozerjev. En korak naprej pa dva nazaj, dva naprej in en nazaj, v cepetanju na mestu pa minejo sijajne karierice na vezicah in poznanstvih.

Potrebno bi bilo močno zmanjšanje družboslovnih vpisov na vseh programih, ker si jih kot družba ne moremo privoščiti. Ne rabimo diplomiranih in magistrskih kelnerjev, ki potem stokajo o prekarnosti in povečujejo družbeno zmedo in nezadovoljstvo. Družboslovcev si lahko privoščimo manj kot bolj urbanizirane in bogate družbe, mi pa jih nasprotno šolamo več.

[abohte]
> [hostamox]
> Ostali svet malo šepa za usa se ti ne zdi, svetovni policaj, rezervna valuta.
> Evropo so resevali tako v prvi, kot drugi svetovni vojni.

Dobr, to je res, ampak niso prvi imperij v zgodovini, ki je zavzel primat. Je pa res prvi, ki je bil prej nepopisan list.

> Japonske ne poznam toliko niso bolj pod njihovim vplivom od poraza v vojni.?
>
> En primer je Taiwan in mainland china ali pa s in juzna koreja.
> Oboji istih korenin, pa tako gospodarsko razlicni.

Ja, družbene kompetence.

> Kje je tukaj druzba skrenila.

Je mar skrenilo naravoslovje? :)

Sedaj sva pri kao druzbenih problemih, kompetencah ali kaj že imaš besed.
Če je družba naravosloven pojem , ja naravoslovje.

Sam v koreji in kitajski so šli nasilno spreminjat, resevat?, druzbo, druzbene probleme neenakosti.
Se pravi so si druzboslovci,komunisti postavili za cilj druzbo enakih.

Rezultati so bili porazni.
Naravoslovcem, kapitalizmu je šlo bolje, bo pa končni rezultat verjetno socializem, kot je napovedoval že marx baje.
Bral ga nisem, zato pišem baje.

Sedaj ne vem, je komunizem izum po tvoje ali ne, je pa ziher druzben pojav.
In pri njih je bilo veliko govoricenja kako bi; ziveli so pa od pomoči drugih.

[hostamox]
> [abohte]
> > [hostamox]
>
> > Kje je tukaj druzba skrenila.
>
> Je mar skrenilo naravoslovje? :)

Sedaj sva pri kao druzbenih problemih, kompetencah ali kaj že imaš besed.
Če je družba naravosloven pojem , ja naravoslovje...

V Sloveniji pravih sociologov niti nimamo, vse kar imamo je zaposleno na državnih univerzah. Družbo še vedno imajo spredalčkano na razrede in je za njih vse v razrednem boju po paradigmi boja med delom in kapitalom, posebno zasebnim kapitalom, ki ga je v Sloveniji za vzorec. Malo se govori o sodelovanju med delom in kapitalom ter pozitivno sinergijo, ki nastane ob sodelovanju. Občutek je, da je marksizem in njegova kultura razrednega boja, kljub temu, da se ga ne omenja veliko, še vedno dominanten. Premalo je funkcionalizma in interakcionizma.

Napiši tako, da te bom razumel.

Svetoval bi ti kar knjigo.

Ker bereš si verjetno svoje razmisljanje od nekje pobral.
Lahko svetujes knjigo, po možnosti v slovenščini. Tujo terminologijo ne vem če bi dojel, edino če je dovolj poljudna.

Naravoslovje niso le formule.
Kot vem je filozofija iz matematike.

In menim, da je druzboslovje le za tiste, ki poznajo vsaj osnove naravoslovja.
Ker kot praviš so trenutno druzboslovni problemi kompleksni, bi morali imeti toliko močnejše naravoslovno predznanje.

Kot vem se je Einstein kasneje v zivljenju ukvarjal z mirovnimi vprašanji.
To je baje zelo dobrodoslo tako za ljudi kot stroko, da zamenjas podrocje dela.

Sam verjetno narovoslovcu ni tezko it iz svojih vod v druzboslovje, obratno pa precej teze.

Matematiki so zelo iskani v ekonomskem sektorju npr. .

[abohte]
> [macon]
> > [abohte]
> > Če so študirali družboslovje, še ne pomeni, da ga razumejo. Recimo Vesna Vuk Godina. Ona je dr. antropologije, pa verjemi, da se tudi ona v marsičem moti. Kaj šele kakšen Tonin. Gre za to, da družboslovje ne omogoča specializacije. Ti si lahko jedrski fizik in se spoznaš na jedrsko fiziko pa na nič drugega, kot družboslovec pa bi moral poznati pravo, ekonomijo, zgodovino, umetnost, filozofijo oz. humanistiko, da prideš do nekih pametnih sklepov. Pri družboslovju še kako velja tista zgodba o slepcih in slonu. Tisti, ki ga drži za uho pravi, da je kot pahljača, tisti, ki ga drži za rilec, pravi, da je kot cev, tisti, ki ga drži za rep, pravi, da je kot kača, tisti, ki ga drži za nogo, pravi, da je kot hlod itd. Pri naravoslovju je specializacija zaželjena, ker so problemi postali zelo specifični in ker se jih lahko obravnava neodvisno drug od drugega (ne rabi jedrski fizik razumeti statike, da se bo postavila JE, se bo bo že gradbenik s tem ukvarjal), pri družboslovju ni tako.
>
> Vidiš, kako je to udobno. Doktorica družboslovja, ki se v marsičem moti. To vidiš ti pa jaz, ki nisva njene branže doktorja. Pa vseeno pričakuje spoštovanje in dobro denarno nagrado, višjo kot je najina.

Seveda. Za delo pričakuje plačo. Seveda se kdaj tudi zmoti pri delu. Tudi Janša se v tej epidemiji moti. Pa? Vsi se kdaj motimo? Tudi jaz, ti, vsi pač.

> V mojem programiranju se bolj malo motim in se tudi ne smem oziroma vse popravim. VSE, ne samo delno in kolikor mi paše. Za tvojo doktorico sem vudu mag, v moje programe lahko samo bulji pa ji ne bo nič jasno, medtem, ko jaz lahko razberem poanto njenega besedičenja ali pisanja.

Zame je tudi bušman mag, ker jaz samo buljim v luknje v tleh, on pa vidi odtise sledov. Imaš pač takšno delo, da ga ne razume. Pa? A misliš, da ti vso njeno delo razumeš? Recimo moje poante v tej temi ne razumeš, pa mi je otročje lahka.

Ne jaz ne ti in tukaj nihče ne rabi bušmanovega buljenja v tla, precej podobno je tudi z doktoričinim pisanjem. Eni sicer trdijo, da ga rabimo, ne samo moja predstava je, da ga ne. Programerske aplikacije imajo povsem drugo stvarno in uporabno vrednost.

Kar se tiče pa napak, ja, ker imaš takšno delo. Delaš pa kakšne programe, ki so slepa ulica (sicer naročnik določa, ampak dejstvo je, da delaš tudi takšne programe). BTW, ti si javni sektor, kajne? Ti si družboslovje. Upam, da ti je to jasno. Ti ne uravnavaš narave, ampak družbo. Tvoj program služi samo temu, da namesto da bi rekel, Jože seštej ti 2 številki, ukažeš programu, da sešteje ti 2 številki namesto Jožeta. Optimiziraš delovni proces. Organizacija delovnega procesa je del družboslovja. Učinkovitejša alokacija produkcijskih faktorjev.

Moje metode so naravoslovne, čeprav je ostalo kot prav ugotavljaš, družboslovno. Programiranje je naravoslovje.

> In na koncu družba daje primat in širšo kompetenco doktorici, v moji knjigi pa jo lahko pošiljam po kavo in sendviče.

Tudi če bi morala tebi, je to samo posledica tega, da družba nima dovolj družbenih kompetenc, da bi ustrezno ovrednotila njeno oz. tvoje delo. Ali se ti zdi, da je to naravoslovni problem, da ji družba daje primat? A misliš, da bo kemik pravilneje uredil, kako se v družbi vrednoti delo? Menda ti je jasno, da je vrednotenje dela družboslovni proces?

> Ker to smo mi naravoslovci, tisto so pa družboslovni doktorji in njihovo brezvezno lapanje. Brez nas vse crkne, brez tisoč družboslovnih doktorjev bi se pa samo zmanjšali brezvezni družbeni stroški za brezveznike, pozerje in parazite, takole na oko in v povprečju.

Ja, res zelo na oko in v povprečju.

Veseli me, da se strinjaš.

> Še z večjo kompetenco pa to zapišem kot tudi diplomirani umetnik, kjer sem se še pa še nagledal bleferjev in pozerjev. En korak naprej pa dva nazaj, dva naprej in en nazaj, v cepetanju na mestu pa minejo sijajne karierice na vezicah in poznanstvih.

Zopet. Če po tvoje družba preveč vrednoti pozerje, potem družba nima dovolj družbenih kompetenc, da bi ovrednotila umetnost. Tega kemik ne more rešiti. Kako? S katero formulo?

> Potrebno bi bilo močno zmanjšanje družboslovnih vpisov na vseh programih, ker si jih kot družba ne moremo privoščiti. Ne rabimo diplomiranih in magistrskih kelnerjev, ki potem stokajo o prekarnosti in povečujejo družbeno zmedo in nezadovoljstvo. Družboslovcev si lahko privoščimo manj kot bolj urbanizirane in bogate družbe, mi pa jih nasprotno šolamo več.

Preveč vpisov družboslovnih je (če jih je res), ker družba nima dovolj družbenih kompetenc, da bi ustrezneje alocirala kadrovski potencial. Alokacija družbenih resursov je družboslovni problem, ekonomija se ukvarja s tem. S katero kemijsko formulo se naj reši ta problem? To ni naravoslovni problem za boga mileg.

Bila je primerjava z Nemci, ki imajo nekaj več naravoslovnih vpisov kot družboslovnih. Mi imamo dve tretjini vpisov družboslovnih in potem pol družboslovcev ne dobi dela. Nekako tak odstotek kot jih je več kot pri Nemcih.

Značilno za nesamozavestne družbe je, da so v njih videzi vse. Mi smo torej razviti in napredni, ker se lahko pobahamo z izobraženim prebivalstvom.

[abohte]
Ja, ampak ti gledaš na mikronivoju. Seveda so tvoje delovne naloge narovoslovnega tipa. Ampak če gledava sistemsko pa si kolesce v mehanizmu, ki rešuje družboslovne probleme. Ravno tako kot V. Vuk Godina. Cilj tvoje organizacije je reševanje družboslovnih problemov.

:)

It is said that, just before the Sino-Soviet split, Nikita Khrushchev had a tense meeting with Zhou Enlai at which he told the latter that he now understood the problem. “I am the son of coal miners,” he said. “You are the descendant of feudal mandarins. We have nothing in common.” “Perhaps we do,” murmured his Chinese antagonist. “What?” blustered Khrushchev. “We are,” responded Zhou, “both traitors to our class.”

Đizus, Abohte me je dal na ignore pa sploh ne vem zakaj... Et tu, Brutus...

Res sva si nekaj dopisovala v tej temi in se ne strinjala, ampak itak se mi ne da več, Abohte je pa inteligenten in zna pokazati zanimive poudarke in perspektive. Škoda. Mea culpa, mea maxima culpa...

[abohte]
Šlo je za plusiranje teh izjav, ki imajo en sam namen - žaliti:
"Da bog da, te višja sila, tepca kot si,"
.
.
.
"Bumbar."


Sprejmem opravičilo.

Ja, zanese me v aroganco, zavedam se. Škoda mi je izgubiti branje inteligentnega pisca, ki me kaj nauči. Hvala.

Pojma nimam, kje so tisti stavki zgoraj. Včasih se zmotim, pa ne morem odplusati.