[]
... nakar zmanjsanje kreditiranja privede do zmanjsane efektivne kupne moci, manjse zasebno povprasevanje ohladi gospodarstvo, tvoj nesojeni kreditojemalec izgubi sluzbo in ti ugotovis: no evo, saj sem vedel!

Vzrok je pa blesava "socialno cuteca" sodba.

[brane]
Od doktorja strojništva bi pričakoval, da razume povratno zanko. Napačna regulacija sistem ustavi oziroma ga pahne v negativno spiralo. Saj ti je že Črt v nadaljevanju zapisal štiri korake.

Jaz to vse razumem. Sem malo biased, ker se mi zdi da so slovenci absolutno nori, kar se tice nepremicnin in nepremicninskih kreditov, po drugi strani pa tudi cisto objektivno lahko recemo, da je izvorna napaka v tisti sodbi.

Zadeva ni nic kaj drugacna, kot ce sodisca dajejo po defaultu prav recimo delavcem, ki se borijo proti odpuscanju - to zmanjsa zaposlovanje, zaposlovalce naredi prevec konzervativne, podjetja ne izkoristijo vsega potenciala, kapital ni dobro izkoriscen, itd, gospodarska rast je nizja.

Tu je popolnoma enaka zgodba.

Kaj hocem reci - regulatorjeva previdnost ni tista stvar, ki je tu sla narobe, in za bozjo voljo ne sedaj se podpihovati ljudi, ki bodo sedaj tulili da "reveza pa drzava tlaci na vsakem koraku, sedaj se do kredita ne more". Narobe je sla sodba, in to je treba vedno in venomer poudarjati.

In pa seveda absurdne slovenske zelje po kreditiranju avta na 10-20 let, tudi to rabi malo rezanja. Nic od tega ni dolgorocno dobro. Ce nekomu avto financiras na 20 let, si samo velik problem odrinil v prihodnost.

Vse razumem.

V Stožicah je nasedel zasebni del projekta, javni del projekta je bil in je pokrit. gradbene jame so ostajale za projekti, ki so bili namenjeni striktno in izključno privatnemu sektorju ( Tobačna, Frankopanska, Dunajska,......)in to ne samov Ljubljani temveč po vseh večjih mestih in krajih Slovenije, povsod najdeš kako gradbeno jamo, ki je bila namenjena za civilno uporabo n ni bil projekt realiziran ker ga je ustavila najprej finančna kriza nato pa še viški že obstoečih objektov na tržišču.

Amerika edina na svetu daje stanovanjske kredite po sistemu mortgage, se pravi ne plačaš dva obroka, te vržejo na cesto. Zanimovo, da je slovenska kriza kljub temu imela enak štart kot ameriška. Tudi v Sloveniji so se krediti talali v tri dni. Razlika je bila v tem, da se je v Sloveniji to delalo tudi v gospodarstvu.

Uraih Heep.

[brane]
> [bc123a]
> > [abohte]
> > Sicer ne razumem, kaj imajo otroci zveze s CHF (niti, če sam razširim tvoj argument, kaj ima s tem "pravica do doma"). Koliko pa so bile banke zaradi CHF dejansko oškodovane? Je CHF navrtal bančno luknjo ali so jo posojila gospodarskim družbam?
>
> Skoda, da ne razumes. Sodba glede CHF je pokazala, da lahko ob dovolj izkazanem socutju sodisca razveljavijo kaksnokoli posojilno pogodbo, ki je postala za posojilojemalca neugodna zaradi spremembe okoliscin.
>
> Da se izognes potencialni skodi, moras pogoje kreditiranja toliko zaostriti, da je verjetnost, da kreditojemalec pride v to situacijo, zelo majhna.

Od doktorja strojništva bi pričakoval, da razume povratno zanko. Napačna regulacija sistem ustavi oziroma ga pahne v negativno spiralo. Saj ti je že Črt v nadaljevanju zapisal štiri korake.
Menim, da je naloga tistih, ki razumejo več kot ekonomisti z excelom, da jim pojanijo tako neumnost. Do sedaj sem mislil, da si ti med tistimi, ki jim lahko to razložijo, tvoje izvajanje in opravičevanje kratkovidnosti Centralne banke in bank pa me je spravilo v dilemo.

Za take napake CB ni nobenega opravičila, ker imajo najboljše zbrane podatke, solidne analize a iz tega naredijo katastrofalne ukrepe, ki so Slovenijo stali v 25 letih (predlog zakona NLB, skrbniški računi 1996, napačno ukrepanje z blagajniškimi zapisi ob prehodu v evro, napačna regulacija ob vstopu v krizo 2009, napačna ocena bančne luknje, sedaj pa še to) več kot 15 milijard €.

Ne žali strojnikov, med eksperti za finance ste sami štromarji (tudi bc). Ker ne znate ozemljiti bančnikov, nas vsake toliko časa rukne.

[mimoidoci]

> Od doktorja strojništva bi pričakoval, da razume povratno zanko. Napačna regulacija sistem ustavi oziroma ga pahne v negativno spiralo. Saj ti je že Črt v nadaljevanju zapisal štiri korake.
> Menim, da je naloga tistih, ki razumejo več kot ekonomisti z excelom, da jim pojanijo tako neumnost. Do sedaj sem mislil, da si ti med tistimi, ki jim lahko to razložijo, tvoje izvajanje in opravičevanje kratkovidnosti Centralne banke in bank pa me je spravilo v dilemo.
>
> Za take napake CB ni nobenega opravičila, ker imajo najboljše zbrane podatke, solidne analize a iz tega naredijo katastrofalne ukrepe, ki so Slovenijo stali v 25 letih (predlog zakona NLB, skrbniški računi 1996, napačno ukrepanje z blagajniškimi zapisi ob prehodu v evro, napačna regulacija ob vstopu v krizo 2009, napačna ocena bančne luknje, sedaj pa še to) več kot 15 milijard €.


Ne žali strojnikov, med eksperti za finance ste sami štromarji (tudi bc). Ker ne znate ozemljiti bančnikov, nas vsake toliko časa rukne.

Odlično 10 *, res duhovito.

[kren]
> [bc123a]
> Zadeva ni nic kaj drugacna, kot ce sodisca dajejo po defaultu prav recimo delavcem, ki se borijo proti odpuscanju - to zmanjsa zaposlovanje, zaposlovalce naredi prevec konzervativne, podjetja ne izkoristijo vsega potenciala, kapital ni dobro izkoriscen, itd, gospodarska rast je nizja.

To se pa strinjam s tabo. Pretirana zaščita zaposlenih je medvedja usluga, tako kot pretirana zaščita najemnikov, ki jim bolj škodi, kot koristi.

Če so zaposleni preveč zaščiteni, delodajalci manj zaposlujejo in manj plačujejo zaposlene, najemodajalci pa manj (ali pa dražje) oddajajo, ker pač v plačo in najemnino vračunajo dodatne stroške odpuščanja in izselitve problematičnih zaposlenih in najemnikov.

... in ce so kreditojemalci prevec zasciteni, bodo pac tezje dobili kredit, in kreditna aktivnost se bo zmanjsala. Se vedno ne razumem, kako je tu BS kriva.

[abohte]
Če rečeš, da je nekdo zaščiten preveč, pomeni, da gre za odstop od normalnega. Če regulator ni odgovoren, da regulativa odstopa od normalne, potem pa res ne vem, kdo bi bil.

Sodišča. Tako kot pri najemu.

[abohte]
OK, jaz bi še vedno rad vedel, s katero sodbo se je sodišče zaradi sočutja postavila na stran kreditojemalca in mu povedalo, da se mu dolg odpiše, bajta se pa obdrži.

Evropsko sodisce za clovekove pravice, primer posojilojemalcev v CHF. Ni odpisalo dolga, ampak lepo za nazaj spremenilo pogoje pogodbe.

[abohte]
Katera sodba...

A ni sodisce ze razsodilo v prid kreditojemalcem?

Gre za sodbo ESCP za primer Madzarske, ki bi naj obveljala potem kot primer tudi za druge. Drugace pa, spremljaj obvestila "Zdruzenja frank". Oni vsepovsod "zmagujejo", razen ce jih pokvarjeni banksterji ne pomagajo.

Ob tem mi gre pritisk v luft in bi omejil kredite se dodatno. Bebci.

Glej po prvotni pogodbi je vložek v javno zasebno partnerstvo za javni del zemljišče na katerem stojijo Stgožice, tisto kar se je dopalačevalo s strani MOL so bile spremembe projektov ampak to je bilo vse skupaj v mejah normale vrednosti javnega dela ( 10% odstopanje od predvidenih stoškov) projekta Stožice. Problem je bl zasebni del projeta Stožice ker investitorji niso imeli pred začetom gradnje znanega najemnika teh prostorov za poslovne dejavnosti zato je bil tudi takšen cirkus okoli financiranja samega projekta ker ni in ni bilo solventnega najemnika s podpisano pogodbo in zato so tudi banke na koncu odstopile od projekta čeprav bi morale že na začetku izvedbe projekta zahtevati od investitorjev veljavne pogodbe z najemniki poslovnih prostorov. Da je bilo tu veliko naivnosti in precej špekulacije v ozadju govori sledeči podatek; različne poslovne dejavnosti potrebujeo različne prostorske gabarite in moraš vedeti v naprej kdo bo koristil te prostore, v primeru Stožic so pa gabariti poslovnih prostorov primerni edino za trgovinsko dejavnost na drobno in nič drugega niso pa imeli z nobenim od resnih trgovcev podpisane kakršnega koli dokumenta vsaj o nameri najema prostora v poslovnem delu Stožic. Gradbeni posel po slovnensko.

[bc123a]
Kaj hocem reci - regulatorjeva previdnost ni tista stvar, ki je tu sla narobe

je. ker regulator ima zgodovino taksnega pojavljanja in ne-pojavljanja previdnosti, da ce bi bili res zelo, zelo, zelo prijazni, bi v najbolj prijaznem primeru rekli, da je nekolko random, kdaj in pri cem je ali ni aktivno previden.

A je BS sploh še kompetentna za karkoli?

Ne verjemi vsem tem fantazmagorijam FDV-jevcev, ki nimajo pojma o pojmu v največ slučajih. Kar se poslovne zakonodaje in pravil tiče imamo kar nekaj pravnih pisarn, ki svoje delo obvladajo ( Jedek Pensa, Pelhan,...) pa jih v teh primerih ni nikjer in jih ti FDV-jevci nikoli ne povprašajo za mnenje. Zakja že? Ja v večini primerov bi bili ti fdvjevčki raztrgani po dolgem in počez. Pa ni takšna samo javna televizija, takšni so praktično vsi mediji, v vseh medijih se pojavljajo ene in iste osebe ki se predstavljao za referenčne strokovnjake pa če prav jih praksa negira.

Hipotekarni kredit v Sloveniji je lahko kar koli. Tudi krediti za odkup deležev podjetij rdečim direktorjem so v bistvu bili hipotekarni, venda slepi, saj so banke vedele, da ne bodo ničesar dobile nazaj.

Uriah Heep.

[KaA]
Ah, daj no.

Starša s po 1.250 EUR neto plače in dvema otrokoma imata po tvojem izračunu skupaj 694 EUR kreditne sposobnosti (2 x 1.250 - 2 x 673 - 2 x 230), kar je po trenutnih pogojih bank dovolj za 200+ jurjev stanovanjskega kredita na 30 let. Upam, da se strinjamo, da je za družino s 2.500 EUR razpoložljivega dohodka 200 jurjev kredita vrh glave dovolj?

BS je lepo napisala, da je trenutno 25% potrošniških kreditov izven pričakovanih okvirjev in da vsaki banki še naprej dovoljuje, da pri 10% kreditov ne upošteva ukrepa. Čez palec bo tako vpliv ukrepa cca 5 mio EUR manj kreditov mesečno, kar zagotovo ne bo potopilo potrošnje (in posledično BDP-ja).

Kavelj je, kot vedno, v podrobnostih. Pri nekaterih bankah doslej skoraj ni bilo kreditov izven okvirjev, pri drugih pa so bili taki skoraj vsi. Prve se zaradi ukrepa ne sekirajo, druge - "15 jurjev samo z osebno izkaznico" in "30 jurjev v treh minutah" ter podobne banke pa bodo pač morale spremeniti poslovni model.

Sem v iskanju ugodnega kredita in bi mu koristilo še malo informacij, tale post pa se mi zdi dobra iztočnica.

Katere banke so bile do zdaj najbolj radodarne z krediti?

Koliko so banke stroge pri poroštvih in lastni gotovinski udeležbi?

Kje se je najlažje pogajat in so najbolj fleksibilni in popustljivi?

unicredit, sparkasse, skb,intesa

nekje v tem vrstnem redu

zavisi tudi od poslovalnic(PE) in agilnosti tam zaposlenih, ter seveda tvoja boniteta, če maš nad 2 neto te bo vsak vesel

NOVE OMEJITVE KREDITIRANJA

Sklep o markobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva prinaša kar nekaj novosti. Omejuje ročnost potrošniških kreditov na največ 7 let ter omejuje zneske največje mesečne obremenitve za potrošniške in stanovanjske kredite. Na vprašanje, kaj to pomeni, Združenje bank Slovenije odgovarja, da bo v praksi lahko banka potrošnika kreditirala do največ 50 odstotkov mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 odstotkov). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače (674 EUR do 31. decembra 2019 in 715 EUR po 1. januarju 2020). Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 EUR).

Sklep velja izključno za banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Sklep ne velja za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja (niso banke), in tudi ne velja za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi neslovenske spletne kreditne ponudbe). V tujini ima takšne omejitve glede ročnosti le nekaj držav, a v ZBS opozarjajo potrošnike, "da pred sklepanjem kreditov v tujini dobro premislijo in se seznanijo z zakonodajo, ki velja za področje, saj ni vsesplošnih pravil v EU, temveč v vsaki državi velja lokalna zakonodaja".

Koliko kredita boste lahko dobili? Združenje bank Slovenije je pripravilo izračune za več različnih primerov.

Izračune so pripravili ob naslednjih predpostavkah: - minimalni ostanek od plače: 715 EUR (76 % od 940,58 EUR bruto, kar je višina minimalne plače s 1. januarjem 2020),
* znesek za preživljanje družinskega člana: 237,29 EUR na otroka (otrok v dvostarševski družini),
* znesek za preživljanje družinskega člana: 309,68 EUR na otroka (otrok v enostarševski družini).

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma Plača kreditojemalca:
1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)
Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR - Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 EUR Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 EUR V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 EUR (skupaj za 60.000 EUR), če oba prejemata slovensko povprečno plačo. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača kreditojemalca: 1.056 EUR neto Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.056 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 104 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno 7.000 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno 18.500 EUR V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 18.000 EUR (skupaj za 36.000 EUR), če oba prejemata 1.056 EUR neto plače. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma Plača kreditojemalca: 928 EUR neto Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 928 - (715+237) = 0 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = 0 EUR V tem primeru nobeden od staršev ne more najeti kredita.

Primer:
Dvočlanska družina z enim mladoletnim otrokom (npr. mati samohranilka) Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+310) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 94 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.500 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno maksimalno 17.000 EUR V tem primeru se lahko mati samohranilka zadolži največ do 17.000 EUR. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

Primer:
Upokojenec Pokojnina: 657 EUR (povprečna neto starostna pokojnina v Republiki Sloveniji v avgustu 2019) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 657 - 715 = 0 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče V tem primeru se upokojenec ne more zadolžiti.

Primer:
Upokojenec Pokojnina: 800 EUR neto (nadpovprečna neto pokojnina) Obstoječi krediti: 0 EUR Kreditna sposobnost = 800 - 715 = maksimalni znesek mesečnega odplačila 85 EUR Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.000 EUR Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče V tem primeru upokojenec lahko najame kredit do 6.000 EUR.

Pri izračunih so upoštevali, da potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti ostane večji del ali celotna minimalna plača, odvisno od banke ter namena kreditiranja. "Pri krajših ročnostih so banke kreditirale pod minimalno plačo, saj bi sicer določene trajne dobrine delu prebivalstva postale praktično nedosegljive. V skladu z vsebino novega Sklepa pa je za razliko od trenutno veljavne ureditve, pri izračunu kreditne sposobnosti potrebno upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je z vidika odgovornega financiranja tudi nujno. Vendar se doslej ta strošek ni navajal eksplicitno kot zagotavljanje eksplicitno določenega dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je pa sicer bil zajet v kategoriji življenjskih stroškov," pojasnjuje ZBS.

Vsaj 114 tisoč zaposlenih ne bo moglo dobiti kredita
Kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, banke težko določijo, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še nekaj drugih dejavnikov, pojasnjuje ZBS. Glede na statistične podatke pa ocenjujejo, da kredita ne bo moglo dobiti 57% upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, vsaj 20% zaposlenih (114 tisoč), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov (podatki Statističnega urada RS) in preživljajo enega ali sopreživljajo enega otroka, med 10-25% ljudi v višjih razredih neto plač. "Banke ocenjujejo, da bo omejitev kreditiranja imela širše posledice, v kolikor država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja za nakupe nepremičnin in financiranje tekoče porabe. Ocenjujemo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. 600 do 740 milijonov evrov letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe predvsem 'rabljenih' stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost," opozarjajo v ZBS. Ob tem ocenjujejo tudi, da se bo znižal življenjski standard, omejevanje zasebne potrošnje pa bo predvidoma negativno vplivalo tudi na rast BDP. "Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na 'sivem' ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave," še pravijo.
www.zurnal24.si/slov...ita-336174

BOB DNEVA

"Strašljivo je, da lahko finančna industrija obvladuje vlado, poslance, medije ... in je prepričana, da lahko počne karkoli."
Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank
Ponedeljek, 28.10.2019
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva

POLITIČNI DIKTAT & PM MARJAN ŠAREC

The central bank is independent, giving politicians no direct way to force it to change the policy, which has become a major public issue in a country where rising real estate prices have forced many people to take out ever-bigger housing loans.

Sarec's parliamentary group, which leads a five-party governing coalition, said the bank should cancel or delay the new restrictions.

Other politicians, including the economy minister who heads another coalition party, have also criticised the central bank move, though they have stopped short of demanding it be reversed.

While the government controls about 12% of the banking sector, most local banks are owned by foreign banks and investors, including US investment firm Apollo Global Management , Italy's Unicredit and Intesa Sanpaolo , Hungary's OTP bank, Serbia's AIK bank, Russia's Sberbank and Austria's Sparkasse and Addiko Bank. ($1 = 0.8958 euros) (Reporting by Marja Novak Editing by Peter Graff)
www.msn.com/en-xl/eu...ocid=ientp
www.vecer.com/zaplet...s-10086375

BREZPLAČNI PREVOZI ?

Upokojenci in starejši od 65 let se bodo od junija brezplačno vozili z avtobusi in vlaki

Od 1. julija 2020 bo medkrajevni javni potniški promet z avtobusi in vlaki po vsej Sloveniji brezplačen za vse upokojence in starejše od 65 let. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zavrača namige, da kot predsednica SAB bije rivalski boj z DeSUS za glasove upokojenih volilcev.
www.dnevnik.si/10429...i-in-vlaki

BOB DNEVA

"Strašljivo je, da lahko finančna industrija obvladuje vlado, poslance, medije ... in je prepričana, da lahko počne karkoli."
Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank
Ponedeljek, 28. oktober 2019
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva

Preberi si naslednji opis vzrokov za krizo leta 2008. Smešno je, da je to v Ameriki vsakemu otroku jasno, v Sloveniji pa še ekonomistom ne.

Lenders took on greater risks, too, approving subprime mortgage loans to borrowers with poor credit, no assets, and—at times—no income. These mortgages were repackaged by lenders into mortgage-backed securities (MBS) and sold to investors who received regular income payments just like coupon payments from bonds. But consumer demand drove the housing bubble to all-time highs in the summer of 2005, which ultimately collapsed in the following years.

After the housing bubble burst, many homeowners found themselves stuck with mortgage payments they just couldn't afford. Their only recourse was to default. This led to the breakdown of the mortgage-backed security market, which were blocks of securities backed by these mortgages, sold to investors who were hungry for great returns. Investors lost money, as did banks, with many teetering on the brink of bankruptcy.

Homeowners who defaulted ended up in foreclosure. And the downturn spilled into other parts of the economy—a drop in employment, more decreases in economic growth as well as consumer spending. The U.S. government approved a stimulus package to bolster the economy by bailing out the banking industry.

Most of the blame is on the mortgage originators or the lenders. That's because they were responsible for creating these problems. After all, the lenders were the ones who advanced loans to people with poor credit and a high risk of default. Here's why that happened.

The homebuyers were far from innocent in their role in the subprime mortgage crisis. Many of them played an extremely risky game by buying houses they could barely afford. They were able to make these purchases with non-traditional mortgages such as 2/28 and interest-only mortgages. These products offered low introductory rates and minimal initial costs such as no down payment. Their hopes lay in price appreciation, which would have allowed them to refinance at lower rates and take the equity out of the home for use in another spending. However, instead of continuing to appreciate, the housing bubble burst, taking prices on a downward spiral with it.

When their mortgages reset, many homeowners were unable to refinance their mortgages to lower rates, as there was no equity being created with the fall of housing prices. They were, therefore, forced to reset their mortgages at higher rates they couldn't afford, and many of them defaulted.

In their exuberance to hook more subprime borrowers, some lenders or mortgage brokers may have given the impression there was no risk to these mortgages and the costs weren't that high. But at the end of the day, many borrowers simply took on mortgages they couldn't afford. Had they not made such an aggressive purchase and assumed a less risky mortgage, the overall effects might have been manageable.

Exacerbating the situation, lenders and investors who put their money into securities backed by these defaulting mortgages ended up suffering. Lenders lost money on defaulted mortgages as they were increasingly left with property worth less than the amount originally loaned. In many cases, the losses were large enough to result in bankruptcy.

The increased use of the secondary mortgage market by lenders added to the number of subprime loans lenders could originate. Instead of holding the originated mortgages on their books, lenders were able to simply sell off the mortgages in the secondary market and collect the originating fees. This freed up more capital for even more lending, which increased liquidity even more, and the snowball began to build.

A lot of the demand for these mortgages came from the creation of assets pooling mortgages together into a security, such as a collateralized debt obligation (CDO). In this process, investment banks would buy the mortgages from lenders and securitize them into bonds, which were sold to investors through CDOs.

In the end, it is up to the individual investors to perform due diligence on their investments and make appropriate expectations. Investors failed in this by taking the AAA CDO ratings at face value.

Zlasti zadnji stavek je tukaj zelo pomemben, predvsem zato ker Slovenija ne pozna mortgage kreditov, sloni pa, glede na sposobnost prilagajanja slovenskega gospodarstva ultimativnemu tehnološkemu trendu, vsa na subprime kreditih. Tudi tistih, ki se sedaj ne kažejo kot taki. Odsotnost drugih papirjev, ki so v Ameriki vezani na mortgage kredite, v Sloveniji ne zmanjšuje rizika, saj se kot najmočnejši element rizika pojavlja prihodnji kolaps plač, ki kredite sedaj še lahko odplačujejo, in seveda nadaljnja vedno večja nesposobnost gospodarstva, da sledi realni rasti plač na osnovi vedno višjega tehnološkega razvoja v razvitih državah.

V bistvu se je v Sloveniji prišlo do položaja končne razrešitve več kot 30 letne totalne polomije vladanja, ki se je zasnovala na privatizaciji, izvedeni najprej s pomočjo segregacijskih lastninskih zakonov, potem pa z zakonodajo, ki je ta kriminal utrjevala. Ko ni bilo več kaj krasti, je oblast pričela zviševati davke in direktno podkupovati svoje volivce. Tako Šarec izdatno podkupuje učitelje, ki so med drugim izobrazili ekonomiste, ki so v 30. letih trikrat zapravili slovenske državne banke, noče pa Šarec revežev in upokojencev razbremeniti stroškov dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Visibility te vlade in te države je nikakršna. Šarec in njegova intelektualno enako bedna okolica nimajo pojma, kaj se v svetu dogaja, zato vlada dela same neumnosti. Realnost pa je taka, da Slovenija živi izključno od 50 procentne kraje proizvodnega delavca, katerega neto plača, glede na vrednost, ki jo ustvari, bi morala biti vsaj 1.500 eur, ne pa polovico manjša. Razliko, katero je včasih kot posebno rento pobirala Kučanova banda rdečih direktorjev, sedaj pobira vladna korupcija in jo razmetava po javnem sektorju, ki predstavlja njeno večinsko volilno bazo. Ključni problem, ki sedaj v Slovenijo prihaja, pa je popolna avtomatizacija izdelave polizdelkov, od kakršnih Slovenija živi. Slednja bo potegnjena v matične države, Slovenija, ki bliskovitem tehnološkem napredku, ki je pred vrati, ne bo mogla slediti, pa bo ostala v proizvodni pustiniji, katera bo povzročila drastičen upad ne samo že sedaj nizkih plač, ampak tudi relativno dobrih iznad sedanje povprečne plače. To ne predstavlja dogajanja, na katerega bi bilo treba čakati leta in leta, ampak je stvar mesecev. Povsem realna je ocena, da bo Slovenija v naslednjih dveh letih izgubila od 30 do 40 odstotkov sedanje vrednosti svoje izvozne produkcije.

Zato je Vasletovo ravnanje treba razumeti kot uvod v obrambo in zavarovanje tega, kar še imamo, kajti, če z delom, s katerim bomo v prihodnje razpolagali, ne bomo mogli plačevati družbenih in privatnih računov, potem bodo kot edino plačilno sredstvo ostale samo naše takrat drastično podcenjene nepremičnine.

Ne se ozirati na Šarca, saj itak nima pojma o nobeni stvari in ga oder glumačev že dolgo vabi nazaj.

Uriah Heep.