Ker se ne da komentirati ampak le odgovoriti (ne konkretno na ta komentar ampak nasploh) - komentiranje pri večini člankov postaja kot pri Slovenskih novicah, Novice Svet 24, itd...

[ECNANIF]
Ker se ne da komentirati ampak le odgovoriti (ne konkretno na ta komentar ampak nasploh) - komentiranje pri večini člankov postaja kot pri Slovenskih novicah, Novice Svet 24, itd...

Ni glih tako hudo. Slučajno si nabasal na tole klerofinančno prepucavanje...

[PAC89]
Ehm, ne strinjam se, da se je ateizem razvil »zgolj iz nasprotovanja religioznosti«, tega namreč ne zaznavam ne pri sebi, ne pri večini drugih ateistov, ki jih poznam. In ne, ateizmem kot ga jaz poznam in živim, zagotovo ni iskanje instant rešitev, nikoli.
Narava, ki jo sama dojemam kot nekaj, kar se še najbolj približa nečemu, kar bi lahko bilo nekaj božjega (kar se mojega dojemanja sveta in moje vloge v njem tiče), namreč nima instant rešitev. Ni romantična, ni pravična, zgolj je in za to da je, ne potrebuje knjige. Ima pa svoja pravila, to pa.

Kar se mene in moje osebne izkušnje tiče, pa imam težavo verjeti v nekaj, kar ves čas dojemam kot pripoved, še več: ne morem doumeti, da se ljudje množižno odločajo, da bodo verjeli v Sveto pismo (ali Toro, katero so kristjani zgolj posneli v del Stare zaveze, ali pa Koran) in da bodo (pretežno deklarativno, praksa je očitno pretežka) sledili naukom v njem in ne npr v Ostržka. Ali v Rdečo kapico.
Moralni nauki, prisotni v Bibliji, se niso pojavili v tej knjigi ex novo, ljudje so jih poznali in vsaj delno posvojili že davno prej. In se delali, da jih negujejo tudi takrat, ko so stoletja dolgo slepo sledili religiji, ki je z mečem in ognjem zavojevala vse, kar ne diha v njemem ritmu (in pri tem ne ciljam samo na krščansko religijo).

Kjer pa osebno ratam precej nastrojena proti religioznosti, je to v trenutku, ko mi (menda) veren človek ne zna ali noče pojasniti odkod ljubezen do Boga (in obratno – ljubezen Boga do ljudi) v svetu, ki je prepoln ne samo gorja (ja, tudi veliko lepega je v njem), pač pa tudi pošastnih krivic. Kje je bil Bog, kose je dogajal Auschwitz? Kje je v Gazi?

V debatah o takih trenutkih sem vsakič znova prejela en in isti odgovor, v dveh različnih niansah. Prvič, da v svetu neprestano poteka boj med dobrim in slabim (torej Bog ni vsemogočen?) in da se pač zgodi, da včasih zmaga zlo. Drugič, da vsega pač ne moremo razumeti. Tu se ponavadi debata konča, kot če bi vsi, ki v debati sodelujemo, zašli v slepo ulico – tisti verni in tisti neverni.
V takih trenutkih se vprašam, v kaj pravzaprav verjame veren človek, če mi na to vprašanje ni sposoben odgovoriti. Res verjame, ali zgolj hoče verjeti?

Ne vem.
Nekaj je verovanje, nekaj je verjeti v nekaj in nekaj je razumeti nekaj.
Sedaj verjeti v nekaj ne pomeni, da to razumes.
In verovati ne pomeni, da verjames.

Vecina duhovnosti je na nivoju verovanja, verjeti in razumeti, pa so ze cloveske domene.
Zakaj ni bog posredoval , zakaj bi ce ga ni?.
Oz ali je dokazano, da boga ni ?
In zakaj je hitrost svetlobe koncna ?
So dolocene stvari, ki jih ne razumemo, a zato ne moremo rec, da ne obstajajo.
Ja in bog dopusca gorje, cez celo sveto pismo, ne vem zakaj bi sedaj zacel delat izjemo.
In bog se kaze po marsikomu dobremu cloveku, pa to kaj pomaga sleherniku?

Zakaj bog dopusca gorje, ker imamo ljudje svobodno voljo in ker nam je vec do spoznanja kot do boga.
Ko smo enkrat zapustili raj smo bolj ko ne odvisni sami od sebe.
Clovek ne more razumeti bozje volje.

Vsekakor lahko izpeljes iz tega da boga ni, v podobi ga gotovo ni ;).
Tako je bog v sp gorece grmovje, veter ipd
To so se ze zdavnaj kregali ali boga upodabljat ali ne.
Ne pa govorit, da nisi religiozen, ce ne priznavas boga.
Pravzaprav si bolj religiozen ker verjames v neoprijemljive stvari, za razliko od onih ki verjamejo v nebesa in pekel npr.

Vera tistega, ki verjame v nic, je za moje pojme zelo globoka.
Tisti ateisti, ki svojo religijo jemljejo resno seveda in niso le nedeljski verniki ;).

[odvisnik]
> [PAC89]
> Ehm, ne strinjam se, da se je ateizem razvil »zgolj iz nasprotovanja religioznosti«, tega namreč ne zaznavam ne pri sebi, ne pri večini drugih ateistov, ki jih poznam. In ne, ateizmem kot ga jaz poznam in živim, zagotovo ni iskanje instant rešitev, nikoli.
> Narava, ki jo sama dojemam kot nekaj, kar se še najbolj približa nečemu, kar bi lahko bilo nekaj božjega (kar se mojega dojemanja sveta in moje vloge v njem tiče), namreč nima instant rešitev. Ni romantična, ni pravična, zgolj je in za to da je, ne potrebuje knjige. Ima pa svoja pravila, to pa.
>
> Kar se mene in moje osebne izkušnje tiče, pa imam težavo verjeti v nekaj, kar ves čas dojemam kot pripoved, še več: ne morem doumeti, da se ljudje množižno odločajo, da bodo verjeli v Sveto pismo (ali Toro, katero so kristjani zgolj posneli v del Stare zaveze, ali pa Koran) in da bodo (pretežno deklarativno, praksa je očitno pretežka) sledili naukom v njem in ne npr v Ostržka. Ali v Rdečo kapico.
> Moralni nauki, prisotni v Bibliji, se niso pojavili v tej knjigi ex novo, ljudje so jih poznali in vsaj delno posvojili že davno prej. In se delali, da jih negujejo tudi takrat, ko so stoletja dolgo slepo sledili religiji, ki je z mečem in ognjem zavojevala vse, kar ne diha v njemem ritmu (in pri tem ne ciljam samo na krščansko religijo).
>
> Kjer pa osebno ratam precej nastrojena proti religioznosti, je to v trenutku, ko mi (menda) veren človek ne zna ali noče pojasniti odkod ljubezen do Boga (in obratno – ljubezen Boga do ljudi) v svetu, ki je prepoln ne samo gorja (ja, tudi veliko lepega je v njem), pač pa tudi pošastnih krivic. Kje je bil Bog, kose je dogajal Auschwitz? Kje je v Gazi?
>
> V debatah o takih trenutkih sem vsakič znova prejela en in isti odgovor, v dveh različnih niansah. Prvič, da v svetu neprestano poteka boj med dobrim in slabim (torej Bog ni vsemogočen?) in da se pač zgodi, da včasih zmaga zlo. Drugič, da vsega pač ne moremo razumeti. Tu se ponavadi debata konča, kot če bi vsi, ki v debati sodelujemo, zašli v slepo ulico – tisti verni in tisti neverni.
> V takih trenutkih se vprašam, v kaj pravzaprav verjame veren človek, če mi na to vprašanje ni sposoben odgovoriti. Res verjame, ali zgolj hoče verjeti?


Ne vem.
Nekaj je verovanje, nekaj je verjeti v nekaj in nekaj je razumeti nekaj.
Sedaj verjeti v nekaj ne pomeni, da to razumes.
In verovati ne pomeni, da verjames.

Vecina duhovnosti je na nivoju verovanja, verjeti in razumeti, pa so ze cloveske domene.
Zakaj ni bog posredoval , zakaj bi ce ga ni?.
Oz ali je dokazano, da boga ni ?
In zakaj je hitrost svetlobe koncna ?
So dolocene stvari, ki jih ne razumemo, a zato ne moremo rec, da ne obstajajo.
Ja in bog dopusca gorje, cez celo sveto pismo, ne vem zakaj bi sedaj zacel delat izjemo.
In bog se kaze po marsikomu dobremu cloveku, pa to kaj pomaga sleherniku?

Zakaj bog dopusca gorje, ker imamo ljudje svobodno voljo in ker nam je vec do spoznanja kot do boga.
Ko smo enkrat zapustili raj smo bolj ko ne odvisni sami od sebe.
Clovek ne more razumeti bozje volje.

Vsekakor lahko izpeljes iz tega da boga ni, v podobi ga gotovo ni ;).
Tako je bog v sp gorece grmovje, veter ipd
To so se ze zdavnaj kregali ali boga upodabljat ali ne.
Ne pa govorit, da nisi religiozen, ce ne priznavas boga.
Pravzaprav si bolj religiozen ker verjames v neoprijemljive stvari, za razliko od onih ki verjamejo v nebesa in pekel npr.

Vera tistega, ki verjame v nic, je za moje pojme zelo globoka.
Tisti ateisti, ki svojo religijo jemljejo resno seveda in niso le nedeljski verniki ;).

Bravo, dobro argumentiraš svoja stališča. V pomoč še malo statistike med Nobelovci, ki jih navadni smrtniki štejemo med intelektualno sposobnejše:

Med Nobelovo nagrado in religijo obstaja močna zgodovinska povezava. Po različnih statističnih analizah za obdobje od leta 1901 do 2000 je velika večina nagrajencev — približno 65 % — navedla krščanstvo kot svojo veroizpoved ali pa so izhajali iz krščanskega okolja.

Verska pripadnost nagrajencev (1901–2000)
Statistike, ki jih je zbral Baruch Shalev, kažejo naslednjo porazdelitev:

Krščanstvo (65,4 %): Najvišji delež je pri nagradi za mir (78,3 %) in kemijo (72,5 %).

Judovstvo (približno 22 %): Kljub temu da Judje predstavljajo le okoli 0,2 % svetovnega prebivalstva, so prejeli več kot petino vseh nagrad, zlasti na področju ekonomije (40 %), medicine (26 %) in fizike (26 %).

Ateisti, agnostiki in neverujoči (10,5 %): Ta skupina je najbolj zastopana pri nagradi za književnost (35 %).

Druge religije: Budisti, muslimani (okoli 0,8 %) in hinduisti predstavljajo preostali majhen odstotek nagrajencev.


Še nekaj izjav Nobelovcev v povezavi z religijo:

Max Planck (fizika): Verjel je, da sta vera in znanost združljivi in nujni druga za drugo.
Arthur Schawlow (fizika): Izjavil je, da pri soočanju s čudeži življenja odgovore lahko ponudi le religija.
Abdus Salam (fizika): Prvi muslimanski nagrajenec, čigar vera je globoko vplivala na njegovo delo.
Werner Arber (medicina): Navedel je, da mu koncept Boga pomaga pri razumevanju globokih vprašanj življenja.

Prilagajamo se časniku, ki se očitno prilagaja trgu.

[mimoidoci]
> [odvisnik]
> > [PAC89]
> > Ehm, ne strinjam se, da se je ateizem razvil »zgolj iz nasprotovanja religioznosti«, tega namreč ne zaznavam ne pri sebi, ne pri večini drugih ateistov, ki jih poznam. In ne, ateizmem kot ga jaz poznam in živim, zagotovo ni iskanje instant rešitev, nikoli.
> > Narava, ki jo sama dojemam kot nekaj, kar se še najbolj približa nečemu, kar bi lahko bilo nekaj božjega (kar se mojega dojemanja sveta in moje vloge v njem tiče), namreč nima instant rešitev. Ni romantična, ni pravična, zgolj je in za to da je, ne potrebuje knjige. Ima pa svoja pravila, to pa.
> >
> > Kar se mene in moje osebne izkušnje tiče, pa imam težavo verjeti v nekaj, kar ves čas dojemam kot pripoved, še več: ne morem doumeti, da se ljudje množižno odločajo, da bodo verjeli v Sveto pismo (ali Toro, katero so kristjani zgolj posneli v del Stare zaveze, ali pa Koran) in da bodo (pretežno deklarativno, praksa je očitno pretežka) sledili naukom v njem in ne npr v Ostržka. Ali v Rdečo kapico.
> > Moralni nauki, prisotni v Bibliji, se niso pojavili v tej knjigi ex novo, ljudje so jih poznali in vsaj delno posvojili že davno prej. In se delali, da jih negujejo tudi takrat, ko so stoletja dolgo slepo sledili religiji, ki je z mečem in ognjem zavojevala vse, kar ne diha v njemem ritmu (in pri tem ne ciljam samo na krščansko religijo).
> >
> > Kjer pa osebno ratam precej nastrojena proti religioznosti, je to v trenutku, ko mi (menda) veren človek ne zna ali noče pojasniti odkod ljubezen do Boga (in obratno – ljubezen Boga do ljudi) v svetu, ki je prepoln ne samo gorja (ja, tudi veliko lepega je v njem), pač pa tudi pošastnih krivic. Kje je bil Bog, kose je dogajal Auschwitz? Kje je v Gazi?
> >
> > V debatah o takih trenutkih sem vsakič znova prejela en in isti odgovor, v dveh različnih niansah. Prvič, da v svetu neprestano poteka boj med dobrim in slabim (torej Bog ni vsemogočen?) in da se pač zgodi, da včasih zmaga zlo. Drugič, da vsega pač ne moremo razumeti. Tu se ponavadi debata konča, kot če bi vsi, ki v debati sodelujemo, zašli v slepo ulico – tisti verni in tisti neverni.
> > V takih trenutkih se vprašam, v kaj pravzaprav verjame veren človek, če mi na to vprašanje ni sposoben odgovoriti. Res verjame, ali zgolj hoče verjeti?
>
>
> Ne vem.
> Nekaj je verovanje, nekaj je verjeti v nekaj in nekaj je razumeti nekaj.
> Sedaj verjeti v nekaj ne pomeni, da to razumes.
> In verovati ne pomeni, da verjames.
>
> Vecina duhovnosti je na nivoju verovanja, verjeti in razumeti, pa so ze cloveske domene.
> Zakaj ni bog posredoval , zakaj bi ce ga ni?.
> Oz ali je dokazano, da boga ni ?
> In zakaj je hitrost svetlobe koncna ?
> So dolocene stvari, ki jih ne razumemo, a zato ne moremo rec, da ne obstajajo.
> Ja in bog dopusca gorje, cez celo sveto pismo, ne vem zakaj bi sedaj zacel delat izjemo.
> In bog se kaze po marsikomu dobremu cloveku, pa to kaj pomaga sleherniku?
>
> Zakaj bog dopusca gorje, ker imamo ljudje svobodno voljo in ker nam je vec do spoznanja kot do boga.
> Ko smo enkrat zapustili raj smo bolj ko ne odvisni sami od sebe.
> Clovek ne more razumeti bozje volje.
>
> Vsekakor lahko izpeljes iz tega da boga ni, v podobi ga gotovo ni ;).
> Tako je bog v sp gorece grmovje, veter ipd
> To so se ze zdavnaj kregali ali boga upodabljat ali ne.
> Ne pa govorit, da nisi religiozen, ce ne priznavas boga.
> Pravzaprav si bolj religiozen ker verjames v neoprijemljive stvari, za razliko od onih ki verjamejo v nebesa in pekel npr.
>
> Vera tistega, ki verjame v nic, je za moje pojme zelo globoka.
> Tisti ateisti, ki svojo religijo jemljejo resno seveda in niso le nedeljski verniki ;).


Bravo, dobro argumentiraš svoja stališča. V pomoč še malo statistike med Nobelovci, ki jih navadni smrtniki štejemo med intelektualno sposobnejše:

Med Nobelovo nagrado in religijo obstaja močna zgodovinska povezava. Po različnih statističnih analizah za obdobje od leta 1901 do 2000 je velika večina nagrajencev — približno 65 % — navedla krščanstvo kot svojo veroizpoved ali pa so izhajali iz krščanskega okolja.

Verska pripadnost nagrajencev (1901–2000)
Statistike, ki jih je zbral Baruch Shalev, kažejo naslednjo porazdelitev:

Krščanstvo (65,4 %): Najvišji delež je pri nagradi za mir (78,3 %) in kemijo (72,5 %).

Judovstvo (približno 22 %): Kljub temu da Judje predstavljajo le okoli 0,2 % svetovnega prebivalstva, so prejeli več kot petino vseh nagrad, zlasti na področju ekonomije (40 %), medicine (26 %) in fizike (26 %).

Ateisti, agnostiki in neverujoči (10,5 %): Ta skupina je najbolj zastopana pri nagradi za književnost (35 %).

Druge religije: Budisti, muslimani (okoli 0,8 %) in hinduisti predstavljajo preostali majhen odstotek nagrajencev.


Še nekaj izjav Nobelovcev v povezavi z religijo:

Max Planck (fizika): Verjel je, da sta vera in znanost združljivi in nujni druga za drugo.
Arthur Schawlow (fizika): Izjavil je, da pri soočanju s čudeži življenja odgovore lahko ponudi le religija.
Abdus Salam (fizika): Prvi muslimanski nagrajenec, čigar vera je globoko vplivala na njegovo delo.
Werner Arber (medicina): Navedel je, da mu koncept Boga pomaga pri razumevanju globokih vprašanj življenja.

Hvala.

Sam bi mogoce dodal svojemu odgovoru.
Da kdor zeli in bo iskal boga, ga bo verjetno tudi nasel.
Nastane pa problem ,ko se to zgodi.
Ali ga "najdes" ti ali on tebe.
Potlej zna bit precej naporno ;).

Dosti boljsa opcija je, da se zavestno odlocis, da bog je ali ga ni oz se s tem ne obremenjujes.
Z bogom stvari postanejo izredno trivialne.

CNN: There does not appear to be a formal written document for the ceasefire agreement

lol