[odvisnik]
ga seveda ne bom dočakal, dočakal bom pa še večjo krajo s prerazporajanjem denarja v brezna brez dna, razne Haloze, Kozjanska, Slovenske gorice, Posotelja, in podobne kraje. Za vse naštete je zelo dober primer Goriška brda. Če je njim uspelo, lahko uspe vsakomur od prej naštetih, samo potrebno je uporabljati razum in učinkovito delati.


Ce ti ni jasno zakaj so goriska brda uspesnejsa od haloz, je tudi tvoja zmoznost sklepanja bolj slaba.

Goriška brda so po topografiji zelo podobna pokrajina kot v prejšnem postu naštete štajerske pokrajine, geopolitično so pa Goriška brda primerljiva popolnoma z Slovenskimi goricami ( Brda mejijo na Itlijo, Slovenske gorice na Avstrijo). Samo še en primer, kmetje iz Goriških brd svoje pridelke, seveda brendirane in primerno zapakirane, prodajajo direktno na Dunaju v njihovi trgovini, ki jo imajo tam. Da bi kmetom iz omenjenih štajerskih pokrajin kaj podobnega padlo na pamet še nisem slišal.
Lahko ti povem tudi primer z ljubljanske tržnice, kjer so ob sobotah prisotni kmetje s svojimi pridelki praktično iz cele zahodne Slovenije, iz vzhodne Slovenije jih je pa le za vzorez, tako na klasični kot na bio tržnici.

Spomnim se da je bila urna postavka za swzonsko delo v italjanskih vinogradih tam okoli leta 2000 cca 2 do 3 krat visja kot v omenjenih krajih.
Podobno je bilo studentsko delo vsaj se enkrat bolje placano v lj.
Trenutno mislim, da je to mogoce 10-30 procentov.

Ni samo pomembno koliko je neko delo plačano, pomembno je tudi koliko je tega dela, študentskega dela je praktično vsako leto manj, vsaj tistega srednje in dologoročnega, po zanimivih cenah.
Tudi cene in plače za obema mejama niso več to kot so bile okoli leta 2000 in so dohodki tistega dela prebivalstva ki dela z obeh strani teh meja zelo primerljivi, ko skupaj sešteješ vse dohodke in bonitete, ki jih nudijo posamezne države temu prebivalstvu, kar je najlepše vidno ob nakupovalnih dneh v trgovskih centrih, kjer na primorskem vidiš mnogo italijanskih registrskih tablic, na štajerskem pa avstriske tablice predvsem okoli raznih gostiln.

Verjamem, da omenjeni kraji kmalu ne bojo vec potrebovali pomoci.

Ti kraji bodo problematični še desetletja, vzrok je pa v mentaliteti tamkajšnjega prebivalstva, ker enostavno nočejo sprejemati sprememb, ki jih prinaša čas in nočejo sprejemati novih znanj in dognanj. To je vzrok zaostajnja teh krajev. Primerov imaš kolikor hočeš, od nasprotovanja postavitev elektro vetrnicam in sončnim panelom, pa do nasprotovanja gradnji infrastrukture za privabljanje ljudi v te kraje,...., stvari, ki so na zahodu države za praktično vse prebivalstvo samoumevne.

Ti povem za Haloze tam je praktično nemogoče narediti novo naselje, ker država ne pusti širitve območja poselitve, tako je večina maldih prisiljena da oddide v mesto.

[miapan]
Ti povem za Haloze tam je praktično nemogoče narediti novo naselje, ker država ne pusti širitve območja poselitve, tako je večina maldih prisiljena da oddide v mesto.

Država ali kaki lokalni politikanti z osebnimi interesi? Da bi država nasprotovala rezidenčni poselitvi dvomim, verjetno pa nasprotuje država vikendaški gradnji. Če želiš videti kako to izgleda si pojdi enkrat novembra v večernih urah ogledati kako tedaj izgleda Piran, dobil boš občutek kot da se sprehajaš ponoči po pokopališču.