Politik mora zmeraj zmagati nad sovražnikom; zato sovražnik mora biti. Sovražnik je pa že po definiciji nekaj sovražnega; to je vendar slabi del sveta, zoper katerega se bojuje dobri del; zmeraj v imenu neke velike, edino pravilne ideje seveda. Ljudem je treba vliti v glavo to edino pravilnost in nepremagljivost tistih, ki stojijo na braniku (zveličavne ideje, resnice in pravice, s tem pa človeštva in človečanstva). Boju za dobro je treba posvetiti vse, dušo in telo (predvsem pa tvojo dušo in tvoje telo). Poveličati je treba svoje in razčlovečiti gnusne sovražnike blaginje človeštva. Od nekdaj do danes in še naprej.
Amen.

Bravissima.
Me pa malo skrbi za sponzorstva po volitvah.

Vse lepo in prav, lepo razloženo koga ne in zakaj, vendar je pravo vprašanje volitev vedno in zmeraj bilo: " Koga pa le?", in tu ga še nisem srečal komentatorja, ki bi na to vprašanje zadovoljivo odgovoril.