[Endimion]
Tam že imajo zaposlenih 2200 ljudi. Sam kraj pa ima 17.000 prebivalcev.

Načrtujejo pa zaposlitev 800 ljudi v naslednjih 7 letih. In kraj sam bo vložil 79 mio€ v izboljšanje infrastrukture. Ceste, šole, vrtci, zdravstvo, etc...

100 jurjev na zaposlenega. Koliko časa plačuješ davke, da to daš nazaj?

Potrebno je vključit tudi multiplikativni učinek. Zaposleni trošijo, potrebujejo storitve,…

Zanimivo vprašanje: Zakaj pri nas »kapitalska smetana ne vidi dlje od ceglov in betona«.

Kaj nista tudi te 2 miljardi bolj naložba v beton in opeko?
Siht bo dobilo 800 ljudi.
Verjetno jih bojo pobrali drugim.
Pri nas se nekaj podobnega dogaja med lekom in Krko sedaj med novartisom, sandozom in krko.

Ne, ta tehnologija zahteva obilo servisiranja, povezav s svetom, inoviranja. To ni samo »štanc« fabrika. V Svetu ni samo pomanjkanje redkih materialov ampak tudi usposobljenih ljudi. Investitor je očitno ocenil, da ima tu kadrovsko osnovo, ki jo bo s časom tudi dogradil. Pripeljal bo tudi novo tehnologijo in preko dobavnih verig olajšal dostop do specifičnih materialov. Taka tovarna ima vpliv na bližnjo in daljno okolico in če hočeš, daje težo tudi sami državi.

Ne gre zgolj za 800 ljudi, temveč za umestitev v svetovno delitev dela. Seveda mora biti za investitorja naložba rentabilna. Za tamkajšnjo družbo pa je to skok v kakovosti in ni za primerjat za investicijo npr.: v luksuzna stanovanja, kjer se pričakuje zgolj finančni učinek.

p.s.: Če pa obstaja konkurenca med "domačimi" farmacevti, pa je samo koristno.

Kar se ceglov tiče, sem vedno znova poudarjal, da je temu tako, ja :) nikoli nisem zanikal. In se tudi strinjam, da bi kakšna druga zadeva lahko bila bolj profitabilna in ustvarjala večjo dodano vrednost. To je legacy ( pa verjemi, da glede na moj priimek niti ne najoptimalnejši). Lahko bi ga prodali na primer Angležem in zaključili. Včasih pa najlažja pot ni nujno prava. Ravno sem se vrnil iz Kočevja. Tam bo sredi centra mesta iz Name nastal stanovanjsko poslovni kompleks, ki bo v ponos meščanom in lokalni skupnosti. Objekt se ni porušil, ampak nadgradil. V finančnem smislu pa je tudi super zgodba. Da ne bo nesporazuma: raje bi razvijal AI, pa žal ne znam. :)

Pa še to: če sem se kaj v lajfu naučil je, da moraš ostati v svojem krogu kompetenc in to spiliti do konca. Ambiciozen si lahko, pretenciozni naj bodo pa drugi :)

Me veseli za Kočevje in najlažja pot skoraj nikoli ni najbolj prava.
Samo mogoče ne toliko zaradi poti, temveč človeškega faktorja. Da nas tako preveč trpljenja kot preveč udobja ubija.
Umetnost je izbrati pot, ki ti v življenju pomaga rasti na več področjih.

Se strinjam!

Kadri itak prehajajo.

Ampak tu je Lek malce slabši. Ker je del Multinacionalka. Švicarska. V Novem Mestu pa je Krka dejanski del njihove dolenjske identitete. Bit "Krkaš" je za njih nor prestiž in pripadnost.

En kup moje familije iz Bele Krajine dela tam. (Ostali pa al v TPV al pa Revozu). Kar majo skupnega so kmetije in vinogradi. Mi rekel bratranec, da tam si lahko magari Jože Colarič, a če ne veš, kaj je peronospora, v tistih krajih nisi dost vreden :)

Krkaši bodo raje travo pasli, kot pa svojo Krko dali.

Ampak glavno je, da ta firma dela dobro. Daje dobre plače, dobra delovna mesta. Tudi zato (in seveda Leka) imamo morda najboljšo farmacevtsko fakulteto v Evropi, naš kader v Kemični sferi pa je iskan in cenjen.

Prav v teh dveh firmah imamo nekako dokaz, da se v resnici oboje da. Imet veliko domače visokotehnološko podjetje, ki bazira na domačih kadrih, jih razvija, in organsko raste.

In primer Leka je, da more tuja korporacija vložit kup denarja v Slovenijo, in razvijati posel pri nas, se širit, in ravno tako dajati super plače.

Drug primer, ki mi je zaradi očeta blizu, je Danfoss. Edina hči v družini Danske mame, ki ji je mama pustila sami narest prevzem nemške firme. Vse ostalo je nakupila mama direktno. Zakaj? Ker so v Ljubljani Slovenski managerji delali dobro. In v Nemčijo prenesli dobre prakse iz Šentvida.

Mi je pa denimo žal denimo Adrie, nekdanjega IMV. Blo treba prodat, ker se je moral holding pod pritiskom kreditov dezinvestirati. Firma z vrhunsko kvaliteto izdelkov in renomejem na zahodu.

Tuj kapital ni nič slabega. Ni noben bav bav. Smo imeli nekaj ku ku tujih lastnikov, kjer je šlo za outsource stečaja (Adria Airways in Splošna Plovba mi padeta na pamet).

Res pa je, da ima domač kapitalist tisto nekaj, kar tuji ne bo nikol mel. Navezanost. Smo nedolgo nazaj v neki boljši družbi debatirali o tem, in mi je znanec, manager, rekel, da je v resnici navezanost na dom, na neko okolje, jezik, nenormalno močna komponenta. On ma firmo z nekimi 60 ljudmi. Večina v Slo, ima filialo v AUT in IT. In pravi da ma posel (robotika in avtomatika, bllj za proizvodne linije) narejen tako, da mu večina dodane vrednosti priteče v Slovenijo. "Svojim ljudem moram dat dobre plače. One tam plačam tolko da dobro posel najdejo. Point proizvodnje, razvoja, brainstorminga, imam pa tu. In tu bo ostal!". Domač kapitalist drugače razume, da tako rečem. Sploh je to v manjših podjetjih.

Nemec na Češkem ne daje nemških plač. Ravno tako Slovenec v Srbiji ne daje Slovenskih plač.

Tu je tudi za iskat razloge za neuspeh Magne v Sloveniji...

[odvisnik]
Gdp se meri v valuti kot vem, če je peso pridobil napram dolarju, output ni bil nič večji v fizičnem smislu.

ce se pogovarjamo o tem, kolko je ars pridobil napram usd, je jasno, da se pogovarjamo o stvareh cisto drugacne pasme in velikostnega razreda kot "pod mileijem bo slo fse fkurac".

jasno pa je, da je arg gdp zelo sumec, ker je mocno zastopano kmetijstvo, ki ima zelo velika nihanja zaradi vremenske tombole.

Tisti grafi so v usd in za trideset let, tako da so izvzeta nihanja surovin In volatilnost pesa.
V tem obdobju se je kar lepo dvignil.
Za razliko od npr ukrajinskega, leta 2016 je bil padec na raven 1990

www.google.com/searc...e&ie=UTF-8

Zakaj bi šlo pod miljejem vse fkurac, kaj ni argentina že nekaj časa tam.
Seveda to ni napoved, da pod miljejem ne gre še bolj fkurac :).

riziko je v tem, da hkrati delas vec vej "sok terapije" vkljucno s krcenjem javne porabe, ob cemer je arg mogoce celo bolj ekstremen in volatilen case kot recimo prehod iz ussr. tako da ce v taki situaciji gdp naredi karkoli drugega kot mocno pade, je to v bistvu zelo ok izid.

problem z cemerkoli dolarsko merjenim v arg, kadar ima ta inflatorne faze, je v tem, kaj je to dolar. ker imas vsaj: uradni tecaj; tecaj, po katerem morajo prodajati devize velike firme; in tecaj, po katerem lahko dolarje kupi joze jozevec. to troje je lahko tudi veckratnike narazen.

Potlej lahko mirno rečemo tudi, da je 2% v okviru statistične napake glede na vse variable.
Mogoče je ta dvig le v domeni izvoza kmetijskih surovin in milei nima veliko zraven.
Marca se začenja žetev na južni polobli npr.

www.reuters.com/worl...024-05-20/

Jep s tem dopolnilom, da sta sedaj znotraj Leka dve firmi Novartis večji in manjši Sandoz, ki pa je globalno še vedno večji od Krke.
In po dokaj dobrih info je že znotraj Leka veliki tekmovalnosti za kadre, tako da je za slo zaposlence le dobro :).
Sandoz bo gradil v Lendavi, krka ima nekaj podobnega v Ljutomeru.
Ne vem, če je to ravno naključje.
Blizu imaš kader, ki zna, ponudiš mu 30 posto višje plače ali pa tudi več. Znanxa je tako speljala tuja firma slo konkurenci, ker so mu višali placo, dokler ni bilo ponudbe, ki jo ne zavrneš :).

komot lahko recemo, saj sem omenil, da ima veliko vlogo ravno kmetijstvo. lani so imeli zelo bedno sezono, letos ne.

ce je ta komponenta tako mocna, da preglasi ceteris paribus negativni prispevek zmanjsane javne porabe, je to za nadaljno izvajanje programa podarjeni konj, ki se mu ne gleda na zobe. drugi tak mozni joker je, ce bo tudi argentina uspela razviti priobalna naftna nahajalisca, kot so v braziliji in so ravno zdaj v procesu razvoja ob afriski obali.

Jutro, Bloomberg je ravno objavil en video o mileju. toplo priporočam ogled: Is Milei’s Plan to Save Argentina Working? www.bloomberg.com/ne...king-video

Poglejte pa lahko še kakšno recemo :) je zelo realen prikaz. Ni olepševanja.

Hmmmm, kot prvo opažam, da se vsi komentatorji ukvarjajo s Češko in gradnjo ene tovarne pri njih.

Kot drugo je zanimivo, da se vedno hoče samo rast in rast in rast.

Seveda je rast dobra do neke mere ampak je treba biti tudi previden, sa se ne povzroči inflacije.

Glede aktualne vlade je itak jasno, da so zraven sami nesposobneži s kakšno izjemo, ki pa nima nobene besede in vpliva.

O poslancih pa itak ne bom izgubljal besed.

Preponosni so tudi, še posebej Roberto, da bi vprašali kakega ekonomista za zelo enostaven nasvet in rešitev.

Že davno bi lahko končali agonijo okrog plač v JS.

Vzeti posojilo za kakšno milijardo ali dve.

Zelo manjkajo tudi investicije v javno infrastrukturo.

Veliko majhnih na vseh koncih in krajih.

Da ne pišem kakšen pozitvni učinek bi bil, če bi občine naredile nova naselja za individualno gradnjo za začetek za povprečno 100 hiš na občino.

Gospodarstvo, predvsem lokalni obrtniki bi bili zelo zadovoljni.

No, od te vlade kaj drugo, kot obljube in ogromno nekih novih predpisov ni pričakovati.

Ne vem, če je edini problem ena tovarna. O tem so na tem časniku že ogromno pisali. Če pogledaš normalizirano rast 1990-2004, hitro ugotoviš, da so te države hitreje razvijale kot mi. Razlogov je ogromno. In iskreno nimam občutka, da je naša strategija sploh definirana in da ne vemo kaj točno bi radi. Posledično so rezultati bolj klavrni. In če se vrnem na to tovarno je to simptomatično za vse zgoraj opisano.