Vsak ima svoj interes ali pa motiv. S tem ni nič narobe. Če združiš 20 različnih interesov in motivov, mogoče dobiš rešitve, ki zajamejo veliko večino deležnikov.

Ne želim si, da bi Slovenija šla v boj z kapitalsko močnejšimi državami na področju digitalnih inovacij. Nima smisla. Nimamo šanse. Zaradi majhnosti pa imamo možnost, da z digitalizacijo in avtomatizacijo zmanjšamo administrativne stroške ter s tem pridobimo konkurenčno prednost in se postavimo na zemljevid digitalnih držav.

Podjetje s 100 zaposlenimi porabi letno med 150.000 in 250.000 evrov samo za izpolnjevanje obrazcev in prepisovanje podatkov v nek sistem (računovodski, kadrovski ipd.). Če bi bili vsi podatki, ki pridejo v podjetje in odidejo iz podjetja, v strojni berljivi obliki, bi se lahko ta strošek bistveno zmanjšal.

Spodaj je moj predlog, kako to doseči:
- Poenostaviti in standardizirati je treba komunikacijo z državo. Poročanje FURS, ZPIZ, Ajpes, Statistični urad, Banka Slovenija, razna ministrstva itn. mora biti urejeno preko enotne vstopne točke. To mora biti narejeno z nule, brez uporabe obstoječih (licenčnih) rešitev recimo Microsofta ali Oracla, ki se malo poflikajo in nič ne sme biti licencirano.
- Izmenjava podatkov med podjetji mora biti standardizirana. Ne moremo pričakovati, da bodo SAP, Microsoft, Saop, Datalab, Vasco in še 100 drugih naredili enotno rešitev in ker rešitve ne bodo enotne, tudi ne moremo pričakovati, da bodo v svoj sistem integrirale rešitve za avtomatsko izmenjavo podatkov ostalih. Če bi to izmenjavo standardizirali na ravni države in da država ponudi middleware za to izmenjavo, bodo morali razvijalci računovodskega programja integrirati samo en standard.

Oba middlewara bi seveda imela odprtokodne knjižnice. Za večji izziv se lahko uporabi multicloud arhitektura. To se po moje da narediti v nekaj letih za manj kot stane eno leto covid-19 testiranj.

Ni treba, da so rešitve vrhunske in najboljše, samo reševati morajo nek problem, ki ga večje države zaradi svoje velikost še 30 let ne bodo zmogle rešiti. Tu ima Slovenija možnost, da naredi kaj pametnega.

Imam še kakšnih 25 drugih idej. Ta rešuje problem birokracije v gospodarstvu, katere največji generator je pravzaprav država.

Na vlaganje tujega kapitala v Slovenijo v kaj drugega razne v lon posle lahko kar pozabiš. Kapital išče investicije da bi sebe plemenitil in v Sloveniji trenutno kaj drugega razen lon poslov ne moreš ponuditi in tudi ne bo možno ponuditi še kar nekaj časa. Obstajajo trije razlogi investicij kapitala: ali si tako velik in pomemben trg ( Slovenija ni, je pa zelo primerna za testni trg kar izkorišča že kar nekaj mednarodnih podjetij), ali imaš zelo ugodno fiskalno zakonodajo da se kapital skozi to plemeniti ( to Slovenija tudi ni) ali pa imaš cenovno ugodno proizvodnjo ( to Slovenija še vedno ima, ne toliko na račun cene dela kot na račun lege in posledično niskih logističnih stroškov). Obstajajo še raziskave in razvoj. V to pa kapital v greenfield praktično ne investira temveč le prevzema že obstoječe zanimive poslovne subjekte ( takšnih primerov imamo v SLoveniji kar nekaj). Če se pa kaj raziskovalno razvojnega najde pri neodvisnih producentih pa kapital to reši z odkupom licence za uporabo ali odkupom avtorskih pravic od neodvisnega raziskovalno razvojnega producenta.

[jezdec666]
No ogromno časa državni upravi bi prineslo že enostavno prestaviti it v 21. Stoletje. Povprečen uradnik ima verjetno za svoj komp vsaj 10 gesel, ki jih mora vtipkavati za dostop, posebej za mail, posebej za aplikacijo za servis, posebej za podpisani modul, posebej za finančni program, potem za aplikacijo za dopuste, prisotnost in tako naprej. Če pri vzamemo še, da je treba ta gesla menjati 1x mesečno oziroma jih reaktivirati, ker je logično, da se to pozabi, gre za vso to nepotrebno ne potrebnost verjetno vsaj 1 ura tedensko, kar je povprečno vsaj 50 eur mesečno. Drugo kar je velika težava je nezdružljivost formatov, prehod na odprtokodne pisarniške programe bi precej olajšal veliko opravil in izboljšal združljivost. Sodišče je bilo na tem delu uspešno.

1 ura tedensko je 50 ur mesečno...

Teh gesel je par, ampak recimo, da pri zamenjavi samo povečaš prejšnje za 1 in se ne pozabi. Vsak dan jih vtipkaš po večkrat pa ostanejo v spominu.

----in ko hudič križa bi se izogibal teme, kako ga je titič okol prinesel in kako lahkotno je dal vojne ujetnike s Koroške poslati nazaj pred puške in sekire kočevskih gozdov.

[abohte]
> [macon]
> Teh gesel je par, ampak recimo, da pri zamenjavi samo povečaš prejšnje za 1 in se ne pozabi. Vsak dan jih vtipkaš po večkrat pa ostanejo v spominu.

Pri nas to ne bi špilalo, ker bi se del gesla ponovil. Npr. ne morem imeti gesla: April2021 in naslednji mesec Maj2021 (ker se v geslu ponovijo znaki 2021). Ali pa abohte007 naslednji mesec pa abohte008 (ker se ponovi abohte).

Tudi če bi gornje geslo zapisal brez letnice, besede "April" v naslednjem letu ne bi mogel več uporabiti znova.

Tako da imam sistem, da si izberem neko zgodovinsko osebo/dogodek in v povezavi s tem sestavim geslo (npr. Prešeren1849, Midway1942, Poiters732 itd.). Ampak kolikor vem, večina piše sodelavcev listke. Takšne idiotske rešitve (listki) je pač posledica nesposobnih, ki niso sposobni dialoga in ki na ljudi gledajo kot na aplikacijo.

Pri nas se da uporabiti večino enakega gesla kot v prejšnjem. Jaz samo prištevam plus ena. Če je tako kot ti pišeš, pa seveda ostanejo samo listki.

[rename]
> [tes]
> Eden od predlogov je ze podan. Copy paste drzave z odlicnim sistemom digitalne podpore znotraj svoje uprave. V kolikor bo sprejet v obravnavo in zagon bo ze nekaj. Verjetno tehnicni kader za izvedbo ne bo tezavno nabrat.Bo potreben konsenz znotraj politike in sistema trenutnega ponudnika storitve za izpeljavo sprememb brez borbe...tukaj se zgodba pravzaprav zacne.

To je bil Simicev nacrt za DURS.
Hotel je skopirati avstrijski sistem....pa ni slo, ker....1001 problem, razlog in vzrok.
Ze samo implementacija SAP je trajala leta (in zilijone eurov), pa je to samo en podsistem v davcni upravi.

Trdim, da copy-paste ne obstaja, ker so to prevec kompleksni sistemi, ki se jih frontalno ne da zamenjati....ce gres demontirati parcialno, pa nastane neobvladljiv kaos.

Kljucno in bistveno je, da se doseze standardiziran nacin izmenjave podstkov-dokumentov med drzavljani in javno upravo in pa med organi v javni upravi. Ampak tu nam manjkajo normativni akti, tehnologija ze zdavnaj je na voljo.
Kar poglejte si poslovanje upravne enote in se vprasajte, zakaj ni mozno vsega urejati elektronsko?
Vsi obrazci so na voljo, a se vedno jih je treba vecinoma natisniti in prinesti papir na salter.
Zakaj je treba po novo voznisko dovoljenje na salter? Ali osebno izkaznico, potni list...?

Teh problemov ne bo resil ne estonski, ne ameriski in niti ne slovenski softver.

Sam sem videl, da se da oddat elektronsko vlogo za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljisc.
Tudi vse ponudbe imajo lepo v pdf že kar nekaj časa.

Tako da nekaj se dela na tem.

[Vinci]
Vsak ima svoj interes ali pa motiv. S tem ni nič narobe. Če združiš 20 različnih interesov in motivov, mogoče dobiš rešitve, ki zajamejo veliko večino deležnikov.

Ne želim si, da bi Slovenija šla v boj z kapitalsko močnejšimi državami na področju digitalnih inovacij. Nima smisla. Nimamo šanse. Zaradi majhnosti pa imamo možnost, da z digitalizacijo in avtomatizacijo zmanjšamo administrativne stroške ter s tem pridobimo konkurenčno prednost in se postavimo na zemljevid digitalnih držav.

Podjetje s 100 zaposlenimi porabi letno med 150.000 in 250.000 evrov samo za izpolnjevanje obrazcev in prepisovanje podatkov v nek sistem (računovodski, kadrovski ipd.). Če bi bili vsi podatki, ki pridejo v podjetje in odidejo iz podjetja, v strojni berljivi obliki, bi se lahko ta strošek bistveno zmanjšal.

Spodaj je moj predlog, kako to doseči:
- Poenostaviti in standardizirati je treba komunikacijo z državo. Poročanje FURS, ZPIZ, Ajpes, Statistični urad, Banka Slovenija, razna ministrstva itn. mora biti urejeno preko enotne vstopne točke. To mora biti narejeno z nule, brez uporabe obstoječih (licenčnih) rešitev recimo Microsofta ali Oracla, ki se malo poflikajo in nič ne sme biti licencirano.
- Izmenjava podatkov med podjetji mora biti standardizirana. Ne moremo pričakovati, da bodo SAP, Microsoft, Saop, Datalab, Vasco in še 100 drugih naredili enotno rešitev in ker rešitve ne bodo enotne, tudi ne moremo pričakovati, da bodo v svoj sistem integrirale rešitve za avtomatsko izmenjavo podatkov ostalih. Če bi to izmenjavo standardizirali na ravni države in da država ponudi middleware za to izmenjavo, bodo morali razvijalci računovodskega programja integrirati samo en standard.

Oba middlewara bi seveda imela odprtokodne knjižnice. Za večji izziv se lahko uporabi multicloud arhitektura. To se po moje da narediti v nekaj letih za manj kot stane eno leto covid-19 testiranj.

Ni treba, da so rešitve vrhunske in najboljše, samo reševati morajo nek problem, ki ga večje države zaradi svoje velikost še 30 let ne bodo zmogle rešiti. Tu ima Slovenija možnost, da naredi kaj pametnega.

Imam še kakšnih 25 drugih idej. Ta rešuje problem birokracije v gospodarstvu, katere največji generator je pravzaprav država.

To je 2 jurja na zaposlenega.
Podjetij z vec kot 100 in manj kot 500 je pa koliko.
Sedaj če je lastnik tujec, boš verjetno tezko prisel zraven, ker najbrž imajo resitve znotraj podjetja.

Sicer prihranki so, samo komu boš resitev prodal.

Dela pa najbrž spet ni malo in predvsem prepricat podjetja, da je to zanje v redu.

Direktorji bojo še za, kaj pa zaposleni.

Ta svet za digitalizacijo nima veze s tržnimi projekti. Gre za digitalizacijo države. To je 2 jurja prihranka na zaposlenega v državi, teoretično. Nisi razumel napisanega.

Hvala za vse ideje in komentarje. Kot vedno je debata malo šla sem in tja, ampak nekaj koristnih zadev je vsekakor ven prišlo. No, če se boste še kaj spomnili, kar sem napišite. Občasno bom preverjal, če bi prišel še kak nov komentar.

Ravno sem dobil tele papirnate položnice za prispevke kmetov, vidim da je mogoč e račun na spletni strani Fursa.
A to samo poiščem MF v iskalniku e računov v svoji ebanki in se prijavim ?

[hostamox]
Ravno sem dobil tele papirnate položnice za prispevke kmetov, vidim da je mogoč e račun na spletni strani Fursa.
A to samo poiščem MF v iskalniku e računov v svoji ebanki in se prijavim ?

Tale Andrijančič, predstavnik Uberja, bo to vse zrihtal. Samo fokus bo prvih 5 let imel drugje :)

[vickibedi]
Kako se pa pride v ta strateški svet ?

tako, da blebetas po financah, gotovo ne

[shevchenko]
> [vickibedi]
> Kako se pa pride v ta strateški svet ?

tako, da blebetas po financah, gotovo ne

Takole:

"Vlada je ustanovila strateški svet za digitalizacijo, ki ga sestavlja 30 strokovnjakov. Njegova naloga je, da za predsednika vlade Janeza Janšo v roku petih mesecev pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave. Za predsednika strateškega sveta je bil imenovan Mark Boris Andrijanič, sicer član Uberjeve ekipe za javne politike na območju srednje in vzhodne Evrope, v kateri vodi prizadevanja podjetja za vzpostavljanje partnerstev z vladami in mesti za spodbujanje digitalne preobrazbe in pametno mobilnost. V Sindikatu taksistov imenovanje Andrijaniča za vodjo strateškega sveta za digitalizacijo zaradi njegove zaposlitve pri Uberju na Poljskem vidijo kot sporno. Ker njegovo imenovanje po njihovem mnenju meji na korupcijo, so že podali prijavo tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije."

[philips]
> [shevchenko]
> > [vickibedi]
> > Kako se pa pride v ta strateški svet ?
>
> tako, da blebetas po financah, gotovo ne

Takole:

"Vlada je ustanovila strateški svet za digitalizacijo, ki ga sestavlja 30 strokovnjakov. Njegova naloga je, da za predsednika vlade Janeza Janšo v roku petih mesecev pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave. Za predsednika strateškega sveta je bil imenovan Mark Boris Andrijanič, sicer član Uberjeve ekipe za javne politike na območju srednje in vzhodne Evrope, v kateri vodi prizadevanja podjetja za vzpostavljanje partnerstev z vladami in mesti za spodbujanje digitalne preobrazbe in pametno mobilnost. V Sindikatu taksistov imenovanje Andrijaniča za vodjo strateškega sveta za digitalizacijo zaradi njegove zaposlitve pri Uberju na Poljskem vidijo kot sporno. Ker njegovo imenovanje po njihovem mnenju meji na korupcijo, so že podali prijavo tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije."

Važno je da je tip pravnik in PR-ovec po izobrazbi, čudežni deček (svetovalec predsednika Siere Leone) in zlizan s trenutno oblastjo. Say no more, le kaj bi šlo lahko narobe pri digitalizaciji Slovenije ? :)