Strani: 1 2

hostamox sporočil: 8.460
[#2914836] 20.03.21 20:42 · odgovor na: anon-514918 (#2914809)
Odgovori   +    1
;)

Ciljal sem na proizvodne delavce, tiste, ki dejansko nekaj delajo.

Ne tiste, ki le mislijo da delajo in te res ceneje in bolje nadomešča tehnologija.

V bilancah podjetij so mi tako zanimiva npr. postavke za marketing in prodaja , pivovarna union temu segmentu namenja toliko, kot so vse izplacane place.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2914948] 21.03.21 16:17 · odgovor na: (#2914826)
Odgovori   +    1
čas vnosa: 21.03.21 00:26
Ne razumeš, kaj se v resnici dogaja. Tehnologija je samo sredstvo bogatenja. Tako je bilo pred 4.000 leti v Egiptu in tako je zadnjih dvesto let v našem času. V starem Egiptu je bila tehnologija taka, da so potebovali polno zasposlenost, prav tako se je od leta 1850 naprej do sedaj zaposlenost stalno povečevala. V obeh primerih je bila tehnologija taka, da je bilo človekovo živo delo ob njej nujno potrebno. Sedaj se to v osnovi for ever menja. Tehnologija ne rabi več živega človekovega dela, zato človeka, ki ne bo mogel biti del nje, ne bo plačevala.

Tebe moti to, da izhajaš iz tega, da je tehnologija namenjena vsem. To ni res. Tehnologija in njeni produkti so namenjeni samo tistim, ki tehnologijo obvladajo. To se je lepo pokazalo ob koncu rimskega imperija, ko so šle skoraj vse tehnologja v pozabo. Družba, ki ni živela od dela in znanja, se je v kratkem času tako spremenila, da sinovi niso več vedeli, od katerih tehnologij so živeli starši.

Ni smisel znanstvenega napredka in napredka tehnologij v tem, da ljudje dobijo plačo, oziroma, da sploh živijo. Delavci, tako tisti za strojem, kot celoten menedžment, so samo kolateralana škoda kapitala in njegovih lastnikov. Zato je ekonomija obsega zgolj iluzija, ki učinkuje, dokler živo človeško delo pri rasti kapitala lahko sodeluje. Ko tehnologija postane tako napredna, da najnižje plačano delo ne more ničesar več prispevati k rasti kapitala, se ekonomija obsega skrči na minimum in v menjavi sodelujejo samo tehnološki ali kaki drugi, recimo ekološki, ekvivalenti. Da se ostali, ki jih kapital ne rabi več, takoj ne stegnejo na ulici, jim kapital najprej, toliko, da se privadijo, oragnizira covid sleparijo, potem pa jih pošlje v indijanske rezervate na hiranje. Tam jih kapital stalno na novo hkrati covidira in "zdravi", edini kriterij delovanja takih rezervatov pa je skrajšanje fertilne dobe na dve leti in zniževanje pričakovane življenske dobe.

Tisti, ki misli, da kaka parlamentarna demokracija ali kaka druga družbena oslarija tehnologijo in kapital lahko ustavi, je zmešan. Titoizem je na določeni točki hotel ustaviti tehnologijo in ga je zbrisalo v petih letih.

Vendar ne gre samo za ekonomijo obsega, ampak tudi za naravo države. Zlasti zahodne parlamentarne demokracije, tako kot njihove nacije, so popolnoma umetne in začasne tvorbe kratkega zgodovinskega veka, ki so bile potrebne ravno zato, da se je ekonomija obsega lahko do maksimuma razvila. Sedaj je tudi tega konec in bo zelo hitro, razen v Rusiji in na Kitajskem, prišlo do oblikovanja FB internetnih ne-nacionalnih držav. Te države bodo kastne države, kjer bo pripadnost posamezni kasti pogojena z znanjem, ki bo omogočalo izolirano življenje najvišje in najbolj bogate kaste. V bistvu bosta samo dve kasti, peščica na vrhu in vsi ostali. Najprej se bo to, in to v kratkem, do leta 2030, zgodilo v Ameriki, ki bo razpada na dva dela. Ne več na sever in jug, ampak na zahod in vzhod na eni strani in osrednji del s Teksasom in Nevado na čelu. Osrednji del bo ostal enoten in živel naprej tako življenje, kot do sedaj, vzhod in zahod bosta razpadla na številen FB državice, ki bodo neke vrste solidarnostni rezervati za več kot 99.5 procentov mentalno povprečnih in zaostalih prebivalcev.

Drugje po svetu, razen na Kitajskem in v Rusiji, bo bistveno slabše, saj ne bo na voljo ekvivalentov, ki bi jih lahko menjali z najbolj razvitimi deli treh velesil, lastne produkcije pa ne bo mogoče organizirati na njihovem nivoju. To bo pomenilo izrazito rast dolarja, juana in rublja, rast cene zlata, crypto valut in močan dvig obresti. Slovenski del evra, če bo EU še obstajala, bo recimo leta 2030 nasproti dolarju vreden samo še 5 procentov sedanje vrednosti, nemški pa mogoče 25 procentov, kar pomeni, da bo vsak ameriški izdelek ali storitev za Slovence 20 krat dražja, kot je sedaj. Zato bo Slovenija eden izmed najbolj bizarnih indijasnkih rezervatov na svetu, ki bo živel življenje na nivoju iz leta 1900.

Uriah Heep.
macon sporočil: 12.861
[#2914981] 21.03.21 19:21 · odgovor na: anon-514918 (#2914440)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: macon 21.03.2021 19:33
[UriahHeep]
No, jaz nisem imel v mislih kmetjistva kot gospodarske dejavnosti, ampak kot možni preživetveni način na individualni ravni. Velike firme bodo v nekem smislu res uničene, saj bodo delovale praktično brez delavcev. Popolnoma pa bodo uničene male firme. Lombardija ima okoli pol milijona malih proizvodnih podjetij, od katerih jih do leta 2025 ne bo ostalo več niti pet sto. Bodo združene ali ukinjene. New Deal Part Two. Ni druge možnosti. Še večji problem kot brezposlenost, bo znanje, ki bo v širšem smislu postalo nepotrebno. Zaradi tega bo polarizacija v družbi postala taka, kot je bila v starem Egiptu.

Je pa res, da se ima o timingu lahko različna mnenja. Moje bazira na ocenah, ki sem jih delal od leta 1980 naprej in se, kljub temu, da nisem točno vedel, kaj bo sledilo, o posledicah nisem veliko motil. Sem se pa vedno zmotil o hitrosti spremembe, saj je vedno prišla prej, kot sem predvidel.

Stalin je zgodba o človeku, ki se ne more braniti. Doma in v tujini je imel veliko sovražnikov samo zato, ker je bil uspešen. Leta 1925 je od Lenina podedoval čisti drek od družbe, 20 let kasnje je premagal državo, ki je bila že v 19. stoletju tehnološka in znanstvena velesila. Največja sovražnika Stalina, ki sta tudi spletla vse laži o njem, sta bila Churchill in evropska socijalna demokracija. Šele pojav Denga in Putina je to sranje demestificiral in Stalinu ponovno dal ustrezno mesto. S časom se bo ugled Stalina samo še povečeval, saj je že danes jasno, da je poltična demokracija samo lopovsko škodljivo sranje.

Uriah Heep.
Plus ti dam, ker je bilo nekaj na sovjetski produkciji, da so zdržali prvo leto druge svetovne.

Drugače je bil Stalin paranoičen psihopat, ki je pobil vse količkaj sposobne ljudi, recimo kakih 80% generalov. Brez njegove predvojne norosti bi Sovjeti Nemce ustavili najpozneje pri Dnepru.

Pa še potem bi crknili brez ameriške pomoči v tovornjakih, kerozinu za letala in predvsem konzervah. Na forumu historum so izračunali, da so jim ZDA dobavile okoli tretjino kalorij za vojake. Brez tega bi pomrli od lakote, ne pa se borili (že tako so marsikje stradali in umirali od lakote, recimo v Leningradu)
macon sporočil: 12.861
[#2914985] 21.03.21 19:25 · odgovor na: anon-514918 (#2914670)
Odgovori   +    1
[UriahHeep]
Malo ljudi se zaveda, da je kmet v fevdalizmu v bistvu bil kapitalist, saj je bil fevdalcu dolžan samo desetino povprečnega pridelka, medtem ko je presežna vrednost bila njegova. Obrtniki in trgovci pa so nasprotno imeli stanovsko prepoved produkcije ali poslovanja iznad določenega limita. Tako je recimo čevljar v mestu lahko na leto proizvedel in prodal samo določeno število čevljev določenega tipa, ne pa več. V fedalizmu ni torej veljalo varovanje konkurence, ampak varovanje ceha, oziroma varovanje ekonomije določnega obsega. Se pravi, varovanje vseh, ki so se z določeno vrsto posla ukvarjali, oziroma, varovanje njihovega monopola. To ni nujno pomenilo, da so bili izdelki slabi, ker ni bilo konkurence, je pa gotovo najbolj omejevalo osebno bogatenje lastnikov teh obrti. Ko se pojavijo prvi stroji, cehovski sistem prične razpadati in zunaj mest nastanejo prve manufakture. S tem se v moderni dobi šele pojavi pomen ekonomije obsega. Jasno je, da se je povečano izmozgavanje delavca moralo odraziti v večjem trgu. Pri tem ni važno za kakšno vrsto dejavnosti je šlo. Tako se je recimo potrdilo o deponiranju zlata pri zlatarju postopoma spremenilo v denar in zlatar v bankirja. To je mogoče najbolj plastičen, vendar atipičen, primer rasti pomena ekonomije obsega. Bankir namreč ni s povečevanjem produkcije zbijal cene na enoto proizvoda, kot je to počel manufakturist in kasneje tovarnar, ampak je si je širil trg z ustvarjanjem fiktivne vrednosti in s to paprinato vrednostjo služil dodatne enote zlata v obliki obresti na posojila, ki so bazirala na količini zlata, ki ga je hranil.

Vse to se do danes, ne glede na tehnološki napredek, ni menjalo. S popolno prevlado umetne inteligence pa nastopi sprememba tako pri fiksnih, kot pri variabilnih stroških. Ker ni živega dela v ožjem smislu in tudi ni razvojnega dela, variabilni stroški praktično izginejo, fiksni pa se po zagonu bistveno zmanjšajo, tako da je vseeno koliko proizvodov roboti proizvedejo. Primer: lastnik avtomobilske tovarne hoče, da njegova tovarna proizvede nov model avtomobila. Kako bo to še pred letom 2030 izgledalo? Lastnik in inženir bosta sedela pred ekranom računalnika in program bo ponujal sklope, ki naj bi jih avtomobil imel. Če s čim ne bosta zadovoljna, bo program ponudil ralične možnosti, med drugim, da samadva kaj spremenita ali dodata. Ko bosta dogovorila vse sklope, bosta določila kvaliteto materijalov, ki bodo uporabljeni in upoštevala nasvet računalnika o razpoložljivi kupni moči in preferencah možnih kupcev. Potem bo lastnik pritisnil na gumb, stekel bo dovoz materijala iz skladišča in roboti bodo začeli proizvajati. Na drugi strani bodo avtomobili sami vozili na samovozeče kamione, ki bodo avtomobile dostavljali internetnim dilerjem, kateri bodo sami prepoznali kupca ali pa bo avto dostavljen direktno na dom.

To bo način prozvodnje in distribucije, ki bo ob zastonj elektriki povsem ukinil veljavo ekonomije obsega. Če prodaja ne bo šla po načrtih, bo računalnik sam ustavil proizvodnjo in predlagal spremembe. To dejstvo ne bo povzročalo nobenih novih stroškov. Jasno je, da bo proizvodnja potekala samo za lokalno prepoznan ekvivalent in ne za ne znani svetovni trg. Se pravi, se bodo ljudje in FB regije delili na tiste, ki bodo ekvivalente producentom lahko zagotavljali in na tiste, ki tega ne bodo zmogli. Ker bo ažuriranje podatkov potekalo v realnem času, s tem ne bo nobenih stroškov. Vse to bo oblikovalo podoben trg, kot je bil v času cehov in džildov, ko ekonomija obsega, ker je bil obseg dan, ni veljala. V srednjem veku je bil obrtnik omejen s količino in ceno, ki mu jo je dolačal ceh, v obdobju umetne inteligence pa proizvodnje kot take v bistvu ni, stroški so drastično manjši, obseg produkcije pa je enako kot v fevdalizmu vnaprej znan. Če naj obseg ne bi bil znan, bi to pomenilo, da na "trg" lahko kadar koli vstopa kdor koli, kar pa seveda zaradi ekstremnih tehnoloških zahtev in fiksnih dohodkov ljudi ne bo možno. Zato bo rezultat isti. Kar je bilo v fevdalizmu prepovedano, bo v času umetne inteligence nemožno. Založenost FB regij z izdelki in storitvami seveda ne bo enovita, ampak bo odvisna od posameznikovega ali družinskega stausa oziroma od FB kaste, ki bo komu dodeljena. Če boš recimo živel na območju kaste FB - 3 ali FB - 4, boš naročal Mercedes ali BMW, če pa ti bo za življenje dodeljeno področje kaste FB - 15 do FB - 17, pa boš naročal Dacio. Če pa ti bo dodeljana kasta FB - 25, kot bo Sloveniji, pa tega ne boš rabil in boš jedel travo in bo ekonomija obsega določena s sosedovo ograjo. Simple.

Uriah Heep.
Vzeli smo že, da je bila desetina samo cerkvena dajatev. Fevdalec je dodatno vzel vsaj še dve tretjini v delu (koliko je pet dni na teden od zore do mraka na fevdalčevih poljih?) ali izdelkih. Tlačani so bili v povprečju revni kot cerkvene miši.

Strani: 1 2


vm-kiva