[crt]
> [NemirniTujec]
> Doseganje rezultatov v slovenscini na maturi nikakor ni tako postranskega pomena, da bi jih uporabljali za merilo pri izbiri dohtarjev iz tujejezicnih podrocij.
> Razumevanje in sposobnost rabe lastnega jezika je en od temeljnih znakov inteligence in sposobnosti. Ce nekdo v maternem jeziku ne spada med zgornjih 20 odstotkov, potem po svoji inteligenci (in tudi prizadevnosti) najbrz ne spada med smetano, ki se jo izobrazuje za zdravnike??

protestiram proti predpostavki, da ocena, ki jo podeli profesorica slovenscine, kaj dosti pove o sposobnosti artikulacije.

ne da imam sam kake travme glede tega, sem pa imel priliko opaziti precej primerov, ko zgornje nikakor ni slo skupaj. zal & jebiga. poznam tudi zelo kul kirurga, ki je svojcas na maturi padel iz slo :)

Ja. O pogojih vpisa naj odlocajo faksi, ker sami najbolje znajo, kaksno predznanje potrebujejo njihovi bodoci studenti. Ne pa drzava v obliki ministrstev...

[NemirniTujec]
Pomoje bi notranji sprejemni izpiti na nasih drzavnih faksih vodili k sirokem klientilizmu, kjer bi medicino studirali samo se poslanski in zupanski in akademski froci, sploh tisti ki imajo starse zaposlene na izbrani fakulteti.

Sistem je odlicno funkcioniral desetletje ali dve. V bistvu je ravno matura pripeljala najvecje sranje v visoko solstvo. Ko si lahko z dobro oceno iz slovenscine dobil prednost recimo pri studiju fizike ali matematike....

[Vinci]

Lahko bi polemizirali o tem, da se na medicino sprejema smetano, ki je vešča literarnega filozofskega diskurza, čeprav bi bilo morda primernejše, da so vešči presoje vsakdanjega življenja.

Mene ob teh esejih vedno zgrabi sveta jeza. Zakaj pa mora biti esej ravno iz literature? Esej bi naj kazal kvaliteto splosnega izrazanja kandidata, in bi bilo veliko primerneje ce bi bil iz katerega koli drugega predmeta RAZEN iz slovenskega jezika.

[bc123a]
> [Vinci]
> > [0513LEKAR3]
> > Zelo pomembno je, da imamo v šolah veliko slovenščine, pa esejev, ki zaradi slabih ocen marsikomu onemogočajo vpise na naslednje šole! Velika traparija, čeprav nisem proti slovenščini, a vendar v mejah normale! Mnogi se zaradi slabih ocen pri tem predmetu ne morejo vpisat npr. na medicino, mi pa potem uvažamo zdravnike iz južnih republik, ki še dober dan ne znajo dobro reči v Slovenščini. Pozna kdo tukaj našo logiko?
>
> Da se ne more vpisati na medicino zaradi slabih ocen pri slovenščini, ni kriva slovenščina v srednji šoli, ampak postopek vpisa in izbire na medicinski fakulteti.

Ne drzi cisto. Fakultete lahko dolocijo le dodatne kriterije, ne morejo pa se izogniti tistim, ki so skupni za vse, pri cemer je MF dosegla najvec med vsemi da splosna matura in ocena v 3 in 4 letniku stejeta "samo" 55% skupne ocene.

Ja, vem. Malo sem bil provokativen.

[crt]
> [NemirniTujec]
> In na uciteljicah slovenscine stoji bistveno vec, kot so one same v povprecju sposobne podati. Do konca srednje sole je uciteljica slovenscine tudi nekaksna splosna podajalka druzboslovja, humanizma etc

ce to drzi, potem je se vecji dizaster, kot sem imel ze sam vtis :)

moja cisto lastna izkusnja je pa pac od ze precej dolgo nazaj... ko je bila slovenscina krneki (some things never change), vendar sem imel in se imam k sreci neunicljivo zeljo po branju, pa z naravoslovne srednje sem sel dodatno opravit filozofijo na druzboslovje, in tista je bila kot neka osnova osnove kul, vsekakor bolj, kot pa bi takrat to vlogo opravila slovenscina.

(pomaga pa zelo, kot pri vsaki stvari, ce potem sam dodatno furas dalje, seveda...)

ne bi pa zdaj recimo o samoupravljanju s temelji marksizma... razen zlobne pripombe, da marsikomu, ki ga je poslusal, danes ne bi skodilo, ce bi takrat pri tistem kaj vec odnesel od non-bullshit dela, vanishingly small as it was.

Na kaki gimnaziji nabases na zgodovinarja ali ucitelja geografije, ki morda se kako druzbeno politicno skepso isce, ampak redko. Kajsele na ne-gimnazijah, kjer je zgodovina in geografija res nebodigatreba. Nekaksna kazenska kolonija za profesorje ki so v sistemu nekje narobe zavili.

Ucitelji(ce) slovenscine so tiste, ki so slej ali prej preverjene z rezultatom njihovih ucencev na maturi - medtem ko za cetico filo-psiho-soc ni nobenih meril, nobene povratne zanke, nic. Samo alkohol. Sociologi, filozofi in psihologi(nje), pa so skoraj izkljucno primerki, ki z lastnim vzgledom kazejo na problematike sodobne druzbe, o katerih razpravljajo :-)

Zato so ucitelji(ce) slovenscine prisiljene do neke mere predelati druzboslovno tematiko, ki prezema celotno literaturo 18. in 19. stoletja, in to je tema mature in njena frocad mora tam spravit skupaj neko zasilno razmisljanje.
Jaz sem v srednji soli imel dve uciteljici slovenscine, eno precej jezikoljubno legalistko, ki jo je kar zategovalo na stolu ko si se nepravilno izrazil, drugo pa zadrto jansistko, ki je vsak dan spomnila, da je ona imela povprecno oceno 10. In zdaj okej - to je grozno. Ampak obe sta iskali kriticno razmisljanje pri frocadi, vsaka na svoj zblojen nacin.

Ampak zgodovinar je dobesedno stiri leta narekoval iz enih svojih zapiskov izpred 20 let. Faktografsko, dobesedni narek, sedi in pisi. Vsako uro, celo uro. V vseh razredih vsako leto isto. On ima svoj trileten program zapisan na svojih zapiskih, cao miki. Vprasan bos stvari ki so bile v nareku. Rajs mam jansistko in legalistko, ker nekdo pa mora biti.

Na celi soli je bil sicer en zgodovinar (od mislim da treh), ki je dejansko razlagal koncepte. Sociologa, psihologinje in filozofa, ki bi karkoli strukturiranega povedal, in bi to po zatohlem vonju po alkoholu sploh se koga zanimalo, nisem imel cast spoznati :-)

Seveda je fajn ce froc druzboslovne koncepte sreca doma - but we know that story.

[NemirniTujec]
Do konca srednje sole je uciteljica slovenscine tudi nekaksna splosna podajalka druzboslovja, humanizma etc, ker so predmeti kot psihologija, sociologija in filozofija v glavnem namenjeni resevanju brezposelnosti zablodelih mladostnih delikventov, ki so (kako ne bi :-)) pristali na teh faksih in jih seveda dokoncali. In so se bolj zanic od uciteljic slovenscine.

Joj, joj, ne ... pri nas so bile uciteljice sociologije, psihologije in ucitelj filozofije precej nad nivojem slovenscaric...

[bc123a]
> [NemirniTujec]
> Do konca srednje sole je uciteljica slovenscine tudi nekaksna splosna podajalka druzboslovja, humanizma etc, ker so predmeti kot psihologija, sociologija in filozofija v glavnem namenjeni resevanju brezposelnosti zablodelih mladostnih delikventov, ki so (kako ne bi :-)) pristali na teh faksih in jih seveda dokoncali. In so se bolj zanic od uciteljic slovenscine.

Joj, joj, ne ... pri nas so bile uciteljice sociologije, psihologije in ucitelj filozofije precej nad nivojem slovenscaric...

jah kurc. Pol imam pa morda res nekoliko peculiar izkusnje. Pri nas so bili soc-psi-fil res pacienti. Slovenscarice pa so se kar trudile da je frocovje nekaj naredilo, razumelo, spisalo.

Pa ceprav je esej zelo subjektiven in sem dobil vse od 5 do 2 - ampak bil je nek ucni proces in nek feedback, medtem ko rolanje po sceni s filozofom, ali nevroticno branje iz ucbenika po vrsti kot smo sedeli v klopeh pri psihologiji... huh, this shit was surreal :-)

[NemirniTujec]
Razumevanje in sposobnost rabe lastnega jezika je en od temeljnih znakov inteligence in sposobnosti. Ce nekdo v maternem jeziku ne spada med zgornjih 20 odstotkov, potem po svoji inteligenci (in tudi prizadevnosti) najbrz ne spada med smetano, ki se jo izobrazuje za zdravnike??

Tako da s to logiko ni prav nic narobe, in upam da medicinska fakulteta ne zacne v kratkem sprejemati polpismenih kandidatov, ki ne znajo spraviti skupaj estetskega stavka.

+10

[bc123a]
To je prvovrstna stala, s katero se je recimo zacel propad tehnicnih studijev kmalu po uvedbi mature. Prej je bilo jasno - ker je bil na FER sprejemni izpit iz matematike in fizike, na druzboslovju pa iz slovenscine, si sel na tehniko ce si bil dober - v tehniki.

Ko se je uvedla matura je iz vsega ratala neprebavljiva corba ocene na maturi, ko naenkrat za vpis ni bilo vec vazno iz cesa si dobil dobre ocene, in iz cesa slabe, in se je popolnoma unicilo povsem naravno vodilo da gres studirat tja, kjer si dober. Kar naenkrat so ljudje, ki so bili dobri fiziki drli na ekonomijo (in postali zagrenjeni racunovodje), na FER pa so se vpisovali tisti, ki so pac bili vsepovsod zanic, ker - je bil pac znan kot tezek studij.

Jaz mislim da je za corbo slovenskega solstva krivda drugje - v splosni mantri, da vsakemu bistremu slovenskemu otroku pripada pravica do diplome, "da ne bo rabil delati tako kot moramo mi".

Pomoje to ne bi bilo bistveno drugace, ce bi faksi imeli sprejemce, placani pa bi bili po sprejetih glavah.

Kar se mene tice je matura absurd od absurdov - ko enkrat naredis 4 leta srednje sole imas za sabo prakticno 100+ pisnih in ustnih preverjanj znanja, kar je precej bolj podrobna ocena tvojega znanja kot klincevi izpit na maturi.

Ravno ta fokus na en velik izpit na koncu in medsebojna primerljivost srednjih sol je podlaga za voljo do kvalitetnega dela.

Jasno je, da seveda zaradi neprimerljivosti srednjih sol taka ocena ne more biti selekcija za vpis na faks,

Tocno to. Zato imamo na osnovnih solah 50% odlicnjakov. Ker ima vsak otrok pravico bit odlicen :-)

zato bi moralo biti faksom prepusceno da sami po svoji presoji organizirajo sprejemne izpite, saj sami najbolje vedo, kaj je pomembno za uspeh njihovih bodocih studentov.

Dvomim v postenost faksov, sploh tam kjer diploma prinasa kake resne benefite (torej ne FER :-)).

"Problem" tega, da se na tehnicne fakse vpisujejo tehnicno nepismeni kandidati, se komot resi tako, da se jih tricetrt zmece v prvem letniku. Ampak se jih ne... iz nekih drugih razlogov (ki so resnicen problem).

Problem, da na takih faksih zmanjka mest za dobro podkovane tehnicne kandidate, pa ne obstaja - tehnicni faksi imajo v veliki vecini nizko omejitev vpisa.

[NemirniTujec]
"Problem" tega, da se na tehnicne fakse vpisujejo tehnicno nepismeni kandidati, se komot resi tako, da se jih tricetrt zmece v prvem letniku. Ampak se jih ne... iz nekih drugih razlogov (ki so resnicen problem).

Problem, da na takih faksih zmanjka mest za dobro podkovane tehnicne kandidate, pa ne obstaja - tehnicni faksi imajo v veliki vecini nizko omejitev vpisa.

V mojih časih ni bilo tako.

[0513ANITO]
> [NemirniTujec]
> "Problem" tega, da se na tehnicne fakse vpisujejo tehnicno nepismeni kandidati, se komot resi tako, da se jih tricetrt zmece v prvem letniku. Ampak se jih ne... iz nekih drugih razlogov (ki so resnicen problem).
>
> Problem, da na takih faksih zmanjka mest za dobro podkovane tehnicne kandidate, pa ne obstaja - tehnicni faksi imajo v veliki vecini nizko omejitev vpisa.

V mojih časih ni bilo tako.

Ampak v tvojih casih so odlocali sprejemni izpiti, ali si maturitetna generacija?

Casi, ko je bilo se vse v redu, in ni ta frdamana slovenscina drzala nazaj slovenskega medicinskega in sploh tehnicnega talenta :-))

[NemirniTujec]
"Problem" tega, da se na tehnicne fakse vpisujejo tehnicno nepismeni kandidati, se komot resi tako, da se jih tricetrt zmece v prvem letniku. Ampak se jih ne...

seveda se jih.

... no, vsaj v zadnjih letih juge se jih je :)

[NemirniTujec]
> [0513ANITO]
> > [NemirniTujec]
> > "Problem" tega, da se na tehnicne fakse vpisujejo tehnicno nepismeni kandidati, se komot resi tako, da se jih tricetrt zmece v prvem letniku. Ampak se jih ne... iz nekih drugih razlogov (ki so resnicen problem).
> >
> > Problem, da na takih faksih zmanjka mest za dobro podkovane tehnicne kandidate, pa ne obstaja - tehnicni faksi imajo v veliki vecini nizko omejitev vpisa.
>
> V mojih časih ni bilo tako.

Ampak v tvojih casih so odlocali sprejemni izpiti, ali si maturitetna generacija?

Casi, ko je bilo se vse v redu, in ni ta frdamana slovenscina drzala nazaj slovenskega medicinskega in sploh tehnicnega talenta :-))

Bil sem zadnja generacija brez, ki je zaključila srednjo šolo (brez kakršnihkoli dodatkov...mature ali zaključnega izpita).
Na Strojnem so bili sprejemni izpiti. Kandidatov je bilo (evo zelo po spominu...se pa da preverit točne cifre) mislim da okoli 2000. Sprejeli so jih 750 (skupaj za visoko in višjo šolo), od tega je šla polovica lahko takoj študirat, druga polovica na najprej v JLA (kako se je končalo čez slabo leto pa vsi veste). Jaz sem bil ravno nekje na meji med prvo in drugo polovico...in sem se takoj vpisal (pa še oproščen se bil služenja JLA.

evo toliko,.....

In ta folk je sel cez selekcijo ze prej.. v srednjih solah.

Ma, po mojem čisto za vse pa tudi ne moremo šole kriviti. O denarju lahko otroke marsikaj naučimo tudi starši sami:
www.linkedin.com/pul...er-trkman/