gogi1 je napisal(a):

Pariteta kupne moči na outsourcing nima nikakršnega vpliva.

Vpliv ima kvaliteta storitve in cena. Pariteta kupne moči posredno vpliva na ceno.

gogi1 je napisal(a):

Po sklepih, ki si jih potegnil, bi morala tudi Slovenija privabljati tehnološki razvoj iz razvitega sveta pa ga ne.

Outsourcing za sabo potegne določene stroške in sitnosti. To ni enostavna zadeva, za katero bi se firma zlahka odločila. Ko pa enkrat se, bo seveda skrbno izbrala ponudnika. Pri tem bo upoštevala kup faktorjev- cena, tveganje (politična stabilnost ipd), infrastruktura, kvaliteta storitve, pa še bi se lahko kaj našlo. Slovenija ima tu nekaj prednosti, a cena ni med njimi.

gogi1 je napisal(a):


Dokument, ki ga navajaš je malo zastarel in je verjetno nastal po dot.com krahu v ZDA, zato se pesimizma ne more znebiti. Vprašanje je, če so se napovedi v njem res uresničile, so namreč 5 let stare in so nastale v obdobju recesije ko je pesimizem na višku.

V naslovu piše 2004. Ni tako star. Ekonomija naj bi se takrat že kakor pobrala.

gogi1 je napisal(a):

Vsekakor pa se ne morem strinjati s tvojo trditvijo, da bo razvoj odšel iz razvitega sveta, ki bo opravljal le rutinsko delo. Dejstva govorijo drugače in sicer o tem, da se prvenstveno seli delovno intenzivno proizvodnjo, kjer preprosto povedano ni potrebno veliko pameti. V zadnjih letih opažamo, da hitro rast nerazvitih držav spremlja tudi njihovo povečano povpraševanje po izdelkih razvitega sveta, kar vsekakor tudi blaži te procese odliva investicij v razvitem svetu.

Ravno razvoj je tisti, ki gre. Pri tem prednjačijo Intel, Cisco, in Microsoft, IBM jima bo po vsem sodeč sledil v kratkem, težko reči, ker firme teh podatkov nočejo razkrivati. Kolikor vem, ima Intel večino razvojnikov v Indiji in Kitajskem, Cisco in Microsoft verjetno tudi. Precej multinacionalk tja seli celo menedžment.

Tudi izkušnje iz "klasične" proizvodnje, ki je z "outsourcingom" začela pred četrt stoletja so enake. Kamor gredo "metal banging jobs", bo po 10 do 20 letih šel tudi razvoj. Razlogi za to so dobro znani in splošno veljavni.

Intenzivno outsourcanje v Indijo se je začelo okoli leta 2000, zaradi tiste panike okoli tisočletnega hrošča. Najprej so šle bolj rutinske zadeve. Sedaj se piše 2007, potem pa računaj.

gogi1 je napisal(a):

Razvoj sveta v zadnjih letih kaže bolj na to, da je spreminjajoča se podoba svetovnega gospodarstva in intenzivirajoča se mednarodna delitev dela enostavno win-win kombinacija,

Win-win je za multinacionalke in svetovno gospodarstvo. Za tiste, ki so vložili svoj čas, trud (študij plus pridobivanje izkušenj) in denar za tehnično izobrazbo, pa je ta kombinacije lose-lose-lose. Lahko bi se reklo, da so se zainvestirali.

gogi1 je napisal(a):

Marsikdo pa se bo zaradi tega moral profesionalno "prestrukturirati"

Natanko tako. In zakaj vraga bi potem izobraževali in zapeljevali mularijo v tehnične poklice, če je že sedaj jasno, da se bodo morali kasneje "prestrukturirati"? Zakaj bi pridobivali znanje ki bo, v kolikor ne bo prišlo do kake evropsko-azijske gospodarske vojne, v naših krajih vredno vedno manj?

gogi1 je napisal(a):

tisti, ki jim to ne uspeva dovolj hitro, so prav gotovo eni od črnogledih napovedovalcev ekonomske apokalipse razvitega sveta, ki se neprestano napoveduje pa kar noče priti do njene realizacije v skladu z najbolj pesimističnimi napovedmi.

Z napovedmi se ne bi ukvarjal. V razmislek bi dal samo tole vprašanje: Zahod je najprej outsourcal proizvodnjo. Sedaj outsourca znanje in inovativnost. Kaj bo naslednje na vrsti? Kaj še ima?

dob je napisal(a):


Si bil kdaj v cerkvi? Si poslušal njihov nauk, si slišal kaj govorijo? To je "izobraževanje", ki nima nobene zveze z Življenjem, ki mu je Bog namenil lastno Voljo za gibalo.

Bil. Nekoč, davno.

RKCjevske šole v slovenskem okolju veljajo za kvalitetne. Tudi prihajajoče naj bi bile, po trditvah svizcev (in ne dvomim, da oni najbolje vedo kdo jih s kvliteto ogroža; za to so trenirani), kvalitetne, verjetno celo najkvalitetnejše. Sedaj, trditi, da (naj)kvalitetno izobraževanje v državi nima nič z Življenjem je malo neresno, se ti ne zdi. Pa še miselni monopol partije, vsaj malo, razbijajo, kar pa je v našem okolju tudi zelo pomembno in hvalevredno.

dob je napisal(a):

To, da sem jo poceni odnesel, ne drži. Da sem jo odnesel, pa drži! Mene nista zjebala ne Cerkev ne paradajzarska šola, pa ne da ne bi poskusili, so poskusili in propadli v poskusih. Zdaj bom jaz zjebal njih. Ne misli, da se šalim.

Gospoda doba za precednika! :-)


Resno. Ne moreš zjebat komunistične šole. Kako boš to storil? Ne pozabi, da je komunizem predvsem ideja, ki ji ljudje verjamejo. Kako boš večino njih prepričal, da se motijo. Lahko pa enostransko prepoveš RKCjevske šole. To se da lažje naredit. Samo se moraš zavedati, da z zavzemanjem za tako prepoved direktno podaljšuješ komunistično enoumje.

Jebena je politična realnost v Naši Deželi, kajne tovar..., pardon!, gospod dob. :-)

.....

Glede na to kak se debatira o šolstv, je še prav čudno da ni šolstvo še mnogo bolj v qrcu kot je že itak.

misho1 je napisal(a):

Gospoda doba za precednika! :-)


Resno. Ne moreš zjebat komunistične šole. Kako boš to storil? Ne pozabi, da je komunizem predvsem ideja , ki ji ljudje verjamejo. Kako boš večino njih prepričal, da se motijo. Lahko pa enostransko prepoveš RKCjevske šole . To se da lažje naredit. Samo se moraš zavedati, da z zavzemanjem za tako prepoved direktno podaljšuješ komunistično enoumje.

Jebena je politična realnost v Naši Deželi, kajne tovar..., pardon!, gospod dob. :-)

kje je razlika med ideologijo komunizmo in ideologijo RKC?

jeanmark je napisal(a):


Glede na to kak se debatira o šolstv, je še prav čudno da ni šolstvo še mnogo bolj v qrcu kot je že itak.

Mislim, da zelo precenjuješ vpliv internetnih forumov na realno politiko.

1 € je napisal(a):

kje je razlika med ideologijo komunizmo in ideologijo RKC?

Ne razumem te najbolje. Zakaj bi bilo pomembne razlike ali nerazlike. Pravim samo, da se s prepovedjo RKCjevskih šol v večini znebiš njihove ideologije, iz javne šole pa komunizma ne moreš izgnat. Razen z lobotomijo.

jeanmark je napisal(a):


Glede na to kak se debatira o šolstv, je še prav čudno da ni šolstvo še mnogo bolj v qrcu kot je že itak.

 
Na srečo učijo ljudje. Vedno se najde kakšen učitelj, ki presega sistem. V kolikor jih je več je taka šola kljub vsemu dobra.
Resna nevarnost je družbeno razvrednotenje poklica učitelja in posledično večino osnovnošolskega in srednješolskega kadra predstavljajo nesposobne bivše piflarke.

misho1 je napisal(a):


Mislim, da zelo precenjuješ vpliv internetnih forumov na realno politiko.

U smo samovšečni.

Ne sanja se mi kakšen vpliv imajo internetni forumi na realno politiko. So pa internetni forumi tudi odsev stanja v družbi. Če to združim še malce siceršnjo oceno šolstva in stanja na ministrstvu (he he, sem mnogo bližje kot si misliš) potem lahko le še enkrat zapišem kar sem že zapisal.

In glede na stanje v družbi, ki se odseva tudi v forumu, imamo pač to kar si zaslužimo.

Tole zgoraj so ene navadne klobase. Me prav zanima, kateri strokovnjaki so to bili? Ne vem, zakaj se mi vsiljuje odogovor, da so bili to ravno tisti, ki jih naravoslovnje ni zanimalo, druzboslovci. Tukaj gre za dar, ki ga imas, ali pa ga nimas in ce je dar je tudi zanimanje. Mogoce bodo zadevo spremenili za cca 10% ali pa se toliko ne. Fora teh stvari je, da nekdo, ki ima to v sebi, pogosto ne rabi poiskusov, ker so mu stvari samoumevne oz se mu poiskusi dogajajo v glavi. S taksnim bednim pristopom bodo kvecjemu zafurali tiste, ki jih to dejansko zanima, ker se bodo stvari odvijale na nacin, ki bo za nekago, ki ima dar, skrajno dolgocasen!!!!

shaman je napisal(a):
Ves čas , konsistentno pišem, da je pri nas, po letu 1992 znova (re)implementiran državni kapitalizem , alijas socijalizem , alijas družbeni sistem z vsemi krucijalnimi komunističnimi prvinami, ki se ........

Vseh tvojih forumskih postov na temo državnega kapitalizma je že za eno ne ravno tenko knjigo. Nič se mi ne zdi to narobe, da jih je toliko, saj se mi zdijo tvoji teksti zanimivi in poučni. 

Če pa boš knjigo kdaj natisnil, bi ji morda ustrezal tale podnaslov: Kako so vam pokradli milijone, pa vam še na misel ni prišlo, da bi protestirali. Glavni naslov knjige pa bi moral biti kratek in izviren. 

jeanmark je napisal(a):


U smo samovšečni.

Pajade. Če menim, da klofanje tukaj na forumu nima pretiranega vpliva na politiko sem po tvoje samovšečen. Bo že držalo, če ti tako praviš.

jeanmark je napisal(a):

Ne sanja se mi kakšen vpliv imajo internetni forumi na realno politiko. So pa internetni forumi tudi odsev stanja v družbi. Če to združim še malce siceršnjo oceno šolstva in stanja na ministrstvu ( he he, sem mnogo bližje kot si misliš ) potem lahko le še enkrat zapišem kar sem že zapisal.

Zakaj misliš, da jaz karkoli mislim o tem kako blizu ali daleč si ti od ministrstva. Briga me. Lahko si minister osebno.

jeanmark je napisal(a):

In glede na stanje v družbi, ki se odseva tudi v forumu, imamo pač to kar si zaslužimo.

Seveda. In kaj?

dob je napisal(a):


Stopil bom stran in gledal kako eden drugega vlečejo na dno. In nič ne bom naredil.

Kaj se že da narediti. Samo verjetno ne na horuk, čez noč. Spremembe bodo dolgoročen proces.

mataj je napisal(a):

Z napovedmi se ne bi ukvarjal. V razmislek bi dal samo tole vprašanje: Zahod je najprej outsourcal proizvodnjo. Sedaj outsourca znanje in inovativnost. Kaj bo naslednje na vrsti? Kaj še ima?

Tvoj strah pred odlivom delovnih mest v tretji svet je pretiran. Vidim, da počiva na negativnem razpoloženju ameriških informatikov, ki so v letih pred millenium bugom in v časih pred dot.com zlomom nadpovprečno prosperirali, njihove plače pa so rasle preko vseh meja, saj je panoga, pijana od konjunkture dobesedno eksplodirala. Po zlomu dot.com so se stvari začele urejati in realni dohodki padati predvsem kot posledica umiritve konjunkture in ne odliva delovnih mest v tujino.

V iNdijo je res šlo precej razvoja, vendar bistveno manj, kot večina ocenjevalcev sklepa. Naštevaš nekaj vodilnih korporacij, ki imajo vse skupaj resda med 500k in 1 milijonom zaposlenih, ampak število zaposlenih v ZDA je natanko 150 milijonov. Večina dela v manjših in srednjih podjetjih. Če je za korporacijo investiranje v tujini dokaj preprosto pa si manjše podjetje tega ne more privoščiti in zato lepo posluje doma.

Seveda pa s procesom globalizacije poteka tudi proces izenačevanja dohodkov za podobna dela v svetovnih razmerah, vendar ta proces vsekakor poteka veliko počasneje kot bi to pričakovali, saj ga ovira nešteto dejavnikov. In tudi ne poteka samo v eno smer, to je, da se v razvitem svetu realne mezde zmanjšujejo ampak tudi tako, da se v nerazvitem rapidno povečujejo, predvsem za high skilled workers. Zadnjič si se strinjal z mano, ko sem navajal povsem svežo informacijo, da kvalitetni indijski inženirji zaslužijo že kar fascinantnih 30.000 USD letno kar v Indiji. Njim se je realna plača povečala bolj, kot je v istem času padla ameriškim inženirjem, če sploh jim je padla.

Poleg tega večina apokaliptičnih napovedi temelji na opazovanju vrhunskega indijskega podjetja po imenu Infosys iz Bangaloreja, ki je motor indijskega "insourcinga". Infosys ima "samo" 72.000 zaposlenih in "samo" 3 milijarde USD prometa. Je čudovita korporacija pod vodstvom odličnega indijskega CEOja Nilekanija, žal pa je le ena sama in po prometu daleč premajhna, da bi v svetovnih razmerah kaj resnega pomenila. Če pa jo vzamemo kot primer in z njega posplošujemo na celoten tretji svet, so lahko predvidevanja alarmantna.

Dejanska slika tretjega sveta kot celote je precej drugačna. Žal ni in še dolgo ne bo sposoben ponuditi kaj drugega kot ceneno ročno delo neizobraženih, medtem ko bo razvoj tja odtekal po kapljicah, managerji iz tretjega sveta pa se bodo tudi zelo hitro soočili s problemom višanja realnih mezd domačih strokovnjakov, kar bo krnilo njihovo cenovno konkurenčnost.

Poleg tega je večina služb v razvitem svetu v storitvenem sektorju, kot pravilno ugotavlja Darko, kjer je mednarodna menjava nemogoča ali težka. Če vemo, da razvite ekonomije ustvarijo med 70 in 80% BDP v storitvah, lahko sklepamo, da se globalizacija večine delovnih mest ne bo niti dotaknila.

Skratka, kot sem že napisal, globalizacija ne prinaša nobenih dramatičnih preokretov ampak konstantni napredek in rast vsem, ki se bodo vanjo vključili. To dokazuje tudi dejstvo, da kar sto držav v letošnjem letu raste s stopnjo nad 5%, razvite države pa z 2-3%.

Za dobro razumevanje svetovne ekonomije je potrebno seveda imeti zelo širok pogled na vse skupaj in pridobiti obilico različnih informacij ter čim manj posploševati s posamičnih primerov na celotne nacionalne ekonomije. Malo optimizma pri vsem skupaj tudi ne škodi, prilagajanje na spreminjajoče se razmere pa ne da ne škodi ampak je in bo nujno. Obdobja sladkega dremeža v okviru posamične, zaprte nacionalne države je konec in ti časi se nikoli ne povrnejo.

dob je napisal(a):


Presenečaš. Kaj se je zgodilo?

 
:))
P: pri meni nič novega - samo, morda sčasoma bolj znamo poslušati drug drugega...

Prav.

0219K21 je napisal(a):


gogi, napisal si veliko "wishfull thinkinga".

Problem "specializacije zahoda" na "razvoj in visoko tehnologijo" (pri čemer Slovenija NI v tem krogu držav) je zlasti v tem, da DRUŽBA kot celota tudi v tej konkretni državi še vedno potrebuje mizarje, frizerke, zdravnike, medicinske sestre, trgovce, natakarje, pizzopeke in gradbenike.

Četudi bi kdo rekel, da v teh proizvodno-storivenih dejavnostih "ni veliko pameti" dejstvo ostaja, da jih je treba imeti in to točno v določeni državi, saj jih ni mogoče outsourcat.

OK, družbo lahko sestavljajo "državljani" (kapitalisti, strokovnjaki in prejemniki socialne pomoči) in "tujci" (delavci) a to je zares življenje na tuj račun, saj slednji v eni generaciji ali še manj postanejo "državljani" in kaj kmalu ugotovijo, da se da tudi "lezi lebe, da te jedem".

NI win-win kombinacije.

Zahod se specializira (in v specializaciji pozablja, da proizvaja ogromne količine nesposobnih za karkoli razen za državne službe ali za prejemanje socialne pomoči), vzhod (Indija, Kitajska) pa cveti v širini, od najnižjih poklicev do raziskovalcev vesolja.

In to je še ena napaka, ki si je naredil. Češ, da Indija in Kitajska delata le "poceni in delovno intenzivne a neumne reči". Dokler je šlo le za plastične igrače in tekstil je temu res morda pogojno bilo tako.

Toda danes prihaja roba visoke kakovosti in za majhen denar. Jasno, da povečujemo s tem našo lastno kupno moč, saj NAM postaja dostopna naprava in izdelek, ki nam v preteklosti ni bil. A je makroekonomija še vedno neizprosna. Če ne uspemo za en EUR uvoženega blaga izvoziti vsaj za en EUR ali celo več, smo zares kod gospodarstvo in kot družba na izgubi, saj doma ostane za nadaljnji razvoj in porabo manj, kot bi lahko.

 
Večji del odgovora boš našel v mojem predhodnem postu. Povsem pravilno ugotavljaš, da velik del BDPja v razvitem svetu generirajo storitve, ki jih lahko le omejeno mednarodno menjamo. Imajo namreč lokalni značaj. Ne vse ampak večina njih. Tudi proizvodni sektor ne more trgovati z vsem planetarno, vsekakor pa bolj kot storitveni.

Glede zadnjega stavka o nujnosti trgovinskega presežka za blagostanje v nacionalni ekonomiji pa se ne morem strinjati. Tvoja trditev je precej merkantilistilčno obarvana, podobno razmišlja Kitajska, ne pa ZDA. Kitajska ima ogromen trgovinski presežek. Za proizvedeno blago kopiči dolarje. Papir torej, ki na sebi nosi napisano obljubo centralne banke o bodočem plačilu. Preprosto povedano so američani dobili blago v zameno za papirnate terjatve do tujcev. Američani se, če hočejo, da bo dolar svetovni denar, morajo tako obnašati. Nekako morajo vsi tri dolarji, ki jih svet kopiči najprej priti v ta svet. Napačno pa bi sklepali, da je dolgoročno taka suituacija vzdržna in da lahko USA na dolgi rok le profitira. Velike devizne rezerve v USD se čez leta vračajo tja od koder so prišle. Vračajo se tako, da tujci te dolarje posojajo nazaj Američanom preko nakupov ameriških dolžniških papirjev, kasneje pa tudi z nakupi premoženja v ZDA. V naslednjih letih lahko pričakujemo ogromne nakupe ameriškega premoženja v ZDA s strani Kitajcev, ameriški branilci nacionalnega interesa pa bodo penasti. Podobno se je zgodilo pred leti, ko so se japonske dolarske rezerve prelivale v investicije Japoncev v ZDA. Ti so sedaj lastniki pomembnega deleža premoženja v ZDA, Kitajci pa bodo to šele postali, so pa na dobri poti.

Zato se bolj nagibam k trditvi, da je za dolgoročno prosperiteto neke države pomembna izravnana trgovinska bilanca, saj vsak presežek s tujino, ki ga kratkoročno realiziramo, dolgoročno prinese posledice, ki jih nismo želeli.

Tudi Kitajska bo zato morala s prepustitvijo Juana trgu, kar ga bo po nekaterih ocenah dvignilo za cca 40%, povečati kupno moč doma in zmanjšati svoje presežke v trgovanju s tujino. Ti časi niso daleč.

V tem trenutku torej Kitajska troši izpod svojih produkcijskih zmožnosti, saj za blago kopiči denar. V istem trenutku ZDA trošijo iznad svojih produkcijskih zmožnosti, saj blago plačujejo z denarjem - "papirjem" oziroma obljubami o bodočem izročilu blaga ali storitve za papir. Ker pa ekonomije vedno težijo k izravnavi bodo oboji za tako ravnanje nagrajeni ali kaznovani. Kitajci se bodo v bodoče za ta denar polastili lepega dela ameriškega premoženja v ZDA, vendar danes žrtvujejo lastno porabo za ta cilj v bodočnosti. Američani bodo svojo sedanjo preveliko potrošnjo v bodočnosti plačali z izročitvijo dela svojega premoženja Kitajcem.

Tako približno gredo te zadeve in na Zemlji ni človeka, ki bi jih v popolnosti razumel in pravilno ocenil. Na prvi pogled bi iz zgornjega teksta lahko zaključili, da Kitajska dela pametno in z mislijo na dolgoročne koristi. Že res, vendar je vprašanje, kako bi tako politiko ocenil poprečni kitajski državljan, če bi jo seveda kot prvo sploh razumel. Verjetno se ne bi strinjal, da je v situaciji, ko si lahko privošči varčevanje sedaj zaradi koristi v bodočnosti. Seveda ga ni nihče nič vprašal, saj politiko določa vlada in o njej ne anketira državljanov.

Zato je po mojem mnenju izravnana trgovinska bilanca za posamično državo in blagostanje posamične države verjetno najbolj fair in zaželjena. Potrošimo tisto, kar smo pridelali in se izogibajmo pretiranemu varčevanju ali pretiranemu zadolževanju. Tako tudi večina sveta poskuša delovati, Kitajska in ZDA pa sta v tem trenutku dva skrajna pola te zgodbe, je pa res, da druga drugo na tak način vzdržujeta.

Ko človek malo prebira odzive, komentarje ugotavlja najmanj naslednje:

1. da se večinoma in praviloma izrodijo v neko "debato" ki nima nobene zveze s temeljno tematiko (oz. je povezava zanemarljiva), lahko bi celo rekli da udeležencem pride prav karkoli. Predmet sam po sebi ni pomemben, je pač zadosten pogoj, da eni drugim lahko dokazujejo kako so pametni?! študiozni?! Kakšen je smisel tega?

2. komentarji so velikokrat predolgi in bi bilo smiselno ter potrebno njihov obseg skrajšati-omejiti. Avtorji z navdihom pa lahko svoje prispevke (pre)uredijo v članke in jih objavijo (no, predvidevam da je verjetno veliko lažje pljuvati, svoje frustracije in izlive besa sproščati, če je identiteta skrita za nick-name-om).

3. Vsevede ki so se prebili skozi različne izobraževalne procese, bi vprašal ali je na njihovih izpitih bilo kdaj važno, kaj so zapisali svojim profesorjem v odgovor, ali pa je bilo zgolj pomembnmo da so ... nekaj pisali...? Morda je res v šolstvu kar nekaj takih učencev/študentov in profesorjev/učiteljev, kjer velja pravilo: "Pri njemu/njej je važno samo, da čim več napišeš pa maš devet ali pa celo deset.", odvisno pač koliko pol izpišeš (8-10 pol, ocena 8-10). Če je tako, si marsikateri udeleženec tega foruma zasluži visoke ocene, seveda izjeme potrjujejo pravilo.

Morda je tudi to eden izmed mnogih problemov našega šolstva...

4. da ne bi preveč zmanjšal pomena večurnega truda in vloženega napora udležencev pa lahko skromno potrdim, da se kako zrno v plevelu, kljub vsemu najde.

5. no, več o tem in onem naslednjič, da ne bi samega sebe demantiral...

1205Kovac je napisal(a):
Ko človek malo prebira odzive, komentarje ugotavlja najmanj naslednje:

1. da se večinoma in praviloma izrodijo v neko "debato" ki nima nobene zveze s temeljno tematiko (oz. je povezava zanemarljiva), lahko bi celo rekli da udeležencem pride prav karkoli. Predmet sam po sebi ni pomemben, je pač zadosten pogoj, da eni drugim lahko dokazujejo kako so pametni?! študiozni?! Kakšen je smisel tega?

2. komentarji so velikokrat predolgi in bi bilo smiselno ter potrebno njihov obseg skrajšati-omejiti. Avtorji z navdihom pa lahko svoje prispevke (pre)uredijo v članke in jih objavijo (no, predvidevam da je verjetno veliko lažje pljuvati, svoje frustracije in izlive besa sproščati, če je identiteta skrita za nick-name-om).

3. Vsevede ki so se prebili skozi različne izobraževalne procese, bi vprašal ali je na njihovih izpitih bilo kdaj važno, kaj so zapisali svojim profesorjem v odgovor, ali pa je bilo zgolj pomembnmo da so ... nekaj pisali...? Morda je res v šolstvu kar nekaj takih učencev/študentov in profesorjev/učiteljev, kjer velja pravilo: "Pri njemu/njej je važno samo, da čim več napišeš pa maš devet ali pa celo deset.", odvisno pač koliko pol izpišeš (8-10 pol, ocena 8-10). Če je tako, si marsikateri udeleženec tega foruma zasluži visoke ocene, seveda izjeme potrjujejo pravilo.

Morda je tudi to eden izmed mnogih problemov našega šolstva...

4. da ne bi preveč zmanjšal pomena večurnega truda in vloženega napora udležencev pa lahko skromno potrdim, da se kako zrno v plevelu, kljub vsemu najde.

5. no, več o tem in onem naslednjič, da ne bi samega sebe demantiral...

 
Vsakdo od nas bi si želel, da bi bili forumi prikrojeni po njegovem okusu, nikomur od nas pa se ta želja ne bo uresničila.

Seveda si se s svojim postom že delno demantiral, saj si se popolnoma oddaljil od teme, o kateri je v članku govora, kar si na koncu tudi sam ugotovil. ;-)

gogi1, strinjam se s tabo - delno. Namreč, brezveznost članka sem komentiral že prej v enem stavku. Priznam, še tisto je bilo morda odveč (glede na stopnjo neumnosti).

gogi1: "Vsakdo od nas bi si želel, da bi bili forumi prikrojeni po njegovem okusu, nikomur od nas pa se ta želja ne bo uresničila."
Pisal sem s trohico upanja, da se bo morda kdo, vsaj za trenutek zamislil nad svojim početjem.

gogi1: "Seveda si se s svojim postom že delno demantiral, saj si se popolnoma oddaljil od teme, o kateri je v članku govora, kar si na koncu tudi sam ugotovil. ;-)"
Zapisano velja večinoma na splošno in ne samo v okviru tega naslova.
Nekaj je bilo treba ukreniti. :-), :-)

shaman je napisal(a):


1. Ves čas , konsistentno pišem, da je pri nas, po letu 1992 znova (re)implementiran državni kapitalizem , alijas socijalizem , alijas družbeni sistem z vsemi krucijalnimi komunističnimi prvinami, ki se od prejšnjega razlikuje le po spodaj ležeči [nominalni] matriki , po efektih pa je do pičice enak prejšnjemu političnemu in družbenemu sistemu. Državni kapitalizem je pač kapitalizem, ma se je temu državnemu, pri nas vedno reklo socijalizem . Celo Staljin je Titeju to ves čas očital.

Tako je, državni kapitalizem. In lahko ti iz svojih lastnh izkušenj povem da to ni alijas socializem. Tvoje enačenje državnega kapitalizma s socializmom je samo gnil propagandni trip tipa "če me ne boste poslušali, vas bo grdi komunizem pohamhamal".

4. S pomočjo Svojih na davčnem uradu, sodiščih, policiji, tožilstvu itd... je tovarišem rdečim tajkunom tranzicije, bilo

Bah. Kot da v ZDA nimajo "svojih". Poglej samo Paris Hilton. Ker sta atapamama dala šerifu za predvolilno kampanjo, jo je tip meni nič tebi nič spustil iz aresta. Če bi bila baba malo manj blond in znana, se v to ne bi vtaknili borci za enakopravnost zamorcev in bi zunaj aresta tudi ostala. Na enak način se kupujejo vsi politiki, do predsednika. Edina razlika med Slovenijo in ZDA je, da je v ZDA to legalno.

shaman je napisal(a):

Poleg tega smo imeli tudi zakon, po katerem si lahko naredil Tajkun d.o.o., tri leta sklepal posle z državo, zaslužil čistega 100 miljonof EUR in si si jih povsem profit-tax free izplačal, ko si podjetje po treh letih prodal ali preprosto zaprl in potem odprl novega Tajkun 1 d.o.o., ki je, glej ga zlomka zopet bilo najboljše in bilo izbrano za dobave državi. Torej, lahko sklenemo - na njih uravnilovka ni imela svojih devastirajočih efektov. To je približno enak efekt, kot, če eni zakoni za ene ljudi niso za druge pa so.

Še vedno je laže udart dol Tajkun d.o.o. kot Tajkun megacorporation tipa Haliburton, Bechtel itd.

shaman je napisal(a):


Ampak za to obstaja obrazložitev, reče se mu pa IQ oz. bolj nagnjenost k redni uporabi IQ-ja. Tvoj IQ je pač povsem očitno krajši od 16 cm, zaradi česar ga redko uporabiš in se ga [skoraj bi rekli] sramuješ, zato me tvoje obnašanje ne čudi.

Saj bo boljše stari moj, v recimo naslednji inkarnaciji. V tej si izgubljen primer, kajti tako opranih možganof ni najti na planetu Zemlja, morda bi le kje na tvojem domicilnem planetu Mars našli še kakšne.

Ne vem zakaj, ampak že dolgo nekak slutim, da rdeči baron nisi, da niti benefitor od vsega tega sranja v resnici nisi [ne glede na to, da morda misliš, da si], torej zakaj potem blejaš tisto, kar tovariši kamunisteki radi slišijo oz. kaj si ti potemtakem, hudiča? Tuhtam, tuhtam, hočem ostati spoštljiv, do sotrpina na forumu in vseeno zaključim - mataj je obična prostovoljna ofca. Mala kranjska gorska pritlikafka oz. ovis ovis pumilius pumilio carniolus.

LP shaman

Ja, pravzares sem glup, ker nikakor nočem razumeti, da nas bo komunizem pohamhamal, če ne bomo pridni

http://www.authentic...unism.html< /a>


Razlogi za mojo podpora državnemu kapitalizmu so enostavni. Če je moč in kapital v rokah demokratične države, imam kot volilec nanj vsaj malo vpliva. Če je to v rokah posameznikov,  nimam na to nobenega vpliva. To pa pomeni, da me bodo odirali še bolj. Tipičen primer je privatizacija električnega omrežja, zaradi katere se bo elektrika podražila.

mataj je napisal(a):

Ja, pravzares sem glup, ker nikakor nočem razumeti, da nas bo komunizem pohamhamal, če ne bomo pridni

http://www.authentic...unism.html< /a>


Razlogi za mojo podpora državnemu kapitalizmu so enostavni. Če je moč in kapital v rokah demokratične države, imam kot volilec nanj vsaj malo vpliva. Če je to v rokah posameznikov, nimam na to nobenega vpliva. To pa pomeni, da me bodo odirali še bolj. Tipičen primer je privatizacija električnega omrežja, zaradi katere se bo elektrika podražila.

..hehe, ampak se baje "ne bo podražila takoj".. :)

gogi1 je napisal(a):

Tvoj strah

Ma kakšen strah neki. Gre čisto enostavno za racionalno, ekonomsko obnašanje. Če se kaka stvar ne splača, potem je pač ne počneš, ne vlagaš vanjo, se ne izobražuješ zanjo, predvsem pa ne usmerjaš mladine vanjo.

gogi1 je napisal(a):

V iNdijo je res šlo precej razvoja, vendar bistveno manj, kot večina ocenjevalcev sklepa. Naštevaš nekaj vodilnih korporacij, ki imajo vse skupaj resda med 500k in 1 milijonom zaposlenih, ampak število zaposlenih v ZDA je natanko 150 milijonov. Večina dela v manjših in srednjih podjetjih. Če je za korporacijo investiranje v tujini dokaj preprosto pa si manjše podjetje tega ne more privoščiti in zato lepo posluje doma.

V zadnjem času je neko študijo na to temo naredil edino ACM

http://www.acm.org/g...ionreport/< /a>

Ti podatki se sedaj citirajo povsod naokoli in verjetno si jih pobral tudi ti. Na žalost pa te študije ne moremo šteti za verodostojno. ACM je namreč lobistična organizacija, ki zastopa interese industrije in predvsem ameriških univerz. Te v ZDA laufajo na šolnine, padec zanimanja za študij informatike jih je udaril po žepu in sedaj jasno lobirajo ko zmešane.

Podobno vlogo ima BCS v Veliki Britaniji, kjer se soočajo z enakimi problemi.

http://www.bcs.org/s...ebDoc.9662< /a>


V glavnem, do kake objektivne, z interesi neobremenje statistike je praktično nemogoče priti.

Cena kWh v SLO: 7.655 evro centov

http://www.elektro-ljubljana.si/default.cfm?Jezi k=Si&Kat=060802

Cena kWh v ZDA: 4.567 USD centov

http://www.georgiapower.com/pricing/gpc-pdf/R-15 .pdf

kolicnik cene: SLO/ZDA = 2.2336

Razlika: 123 %

Elektricno omrezje v ZDA je privatizirano.

QED

mataj je napisal(a):
Razlogi za mojo podpora državnemu kapitalizmu so enostavni. Če je moč in kapital v rokah demokratične države, imam kot volilec nanj vsaj malo vpliva. Če je to v rokah posameznikov, nimam na to nobenega vpliva. To pa pomeni, da me bodo odirali še bolj. Tipičen primer je privatizacija električnega omrežja, zaradi katere se bo elektrika podražila.

Demagogija.

"Gospodinjstva namreč še vedno plačujejo približno 20 odstotkov nižje cene električne energije od tržnih,"

"Električna energija za gospodinjstva ali tarifne odjemalce je vedno veljala za socialno kategorijo in je bila bolj ali manj prikrito subvencionirana . Distribucijska podjetja v dejavnosti dobave, ki je gospodarska javna služba, tako že več let poslujejo z izgubo, ki je leta 2005 znašala 22,2 milijona evrov, tolikšna pa naj bi bila po ocenah tudi lani."

www.delo.si/index.ph...,36,194451

misho1 je napisal(a):

Demagogija.

"Gospodinjstva namreč še vedno plačujejo približno 20 odstotkov nižje cene električne energije od tržnih,"

"Električna energija za gospodinjstva ali tarifne odjemalce je vedno veljala za socialno kategorijo in je bila bolj ali manj prikrito subvencionirana . Distribucijska podjetja v dejavnosti dobave, ki je gospodarska javna služba, tako že več let poslujejo z izgubo, ki je leta 2005 znašala 22,2 milijona evrov, tolikšna pa naj bi bila po ocenah tudi lani."

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,19445 1

Bomo, torej, plačevali dražjo elektriko. Privatizirano..

0219K21 je napisal(a):


Bomo, torej, plačevali dražjo elektriko. Privatizirano..

Ni več Kumrovčana, da bi žical pufe po Zahodu in jh pretakal v potrošnjo...

misho1 je napisal(a):


Ni več Kumrovčana, da bi žical pufe po Zahodu in jh pretakal v potrošnjo...

Austro-ogrske tudi ni.

Mimogrede:

"Debt - external: $29.09 billion (30 October 2006)" (vir: CIA World factbook)

0219K21 je napisal(a):


Austro-ogrske tudi ni.

Res je, ni je več. Pa tudi ne paše v tale kontekst.

Saj, ko bo na oblast prišla SD bo država spet lahko subvencionirala elektriko. Privatizacija pri tem ne more biti neka resna ovira.

misho1 je napisal(a):


Ni več Kumrovčana, da bi žical pufe po Zahodu in jh pretakal v potrošnjo...

 
...ter s tem ohranjal navidezno "uspešnost" svojega konjederskega projekta socalizma do svoje smrti, po njej pa prepustil odplačevanje dolgov in saniranje gospodarstva naslednjim generacijam.

0219K21 je napisal(a):


Austro-ogrske tudi ni.

Mimogrede:

"Debt - external: $29.09 billion (30 October 2006)" (vir: CIA World factbook)

Menda nimamo problemov pri servisiranju dolga.