Vse, kar morate vedeti o ekološkem kmetovanju

Predvsem to, da EKO-ji uporabljajo staro kemijo namesto modernih pripravkov. (modra galica itd.).

Zanimivo branje, 1% proizvodnje za 1% trga:
www.science20.com/sc...ned-177287

Vse je v "psihološko dodani vrednosti" (reklami).

A na slovenske davke ste pa namenoma pozabili?

Zanimiv clanek. Sam sem ekoloski kmet tako da malo ze poznam zadeve. Problem je v tem da je v ozracju toliko stvari med drugim tud kisel dez zato tezko v doloceni meri smatramo da je vse eko tudi ce ne uporabljas nic kemije. Itak so priloznosti na svetovnem trgu. Zame so cene prenizke. Ker ce stroskovno das vse na papir je tezko biti v plusu se posebej v kmetijstvu.

Vcasih so dali vec na lunine cikle tega se dandanes premalo uposteva. Da bi se pridelovalo ob pravem casu.

Kmetijstvo v veliki meri odraža svetovno neenakost in nepravičnost. Masovno, industrijsko proizvodnjo hrane omogoča znanost in nafta. Na eni strani imamo tako presežke, tudi prehranjenost, na drugi pomanjkanje in podhranjenost. Cene sledijo ponudbi in povpraševanju in so diferenciirane.
Kvalitetnejša hrana, med katero lahko štejemo tudi tisto s strožje kontroliranim poreklom in specialnimi merili, je in mora biti dražja.

[republican]
> [BOY008]
> Zame so cene prenizke. Ker ce stroskovno das vse na papir je tezko biti v plusu se posebej v kmetijstvu.

Če slovenski kmetje ne bodo mogli preživeti s svojo dejavnostjo (ali pa komaj), jo bodo pač opustili... simpl.

Enako velja za vse tržne dejavnosti... če ni ekonomske računice, je vse zaman.

za miselni eksperiment takole obrni...

kmetijstvo je prva panoga, ki jo je resno udarila hiperprodukcija + relativna nepremakljivost populacije v druge poklice + kapitalska intenzifikacija panoge, ki pomeni, da je ceteris paribus rentabilna samo se za najvecje.

zato se v zadnjih desetletjih pretezno pokriva z drzavnim denarjem. pri cemer je osnovna podpora (brez vstopanja v razne programe) tako rekoc utd znotraj te panoge. v glavnem, vse skupaj je stvar tistega drevesa, na katerem raste denar (upam, da se danes ni vec treba pogovarjati o tem, ali obstaja, vsaj nama se ni treba), in politicne odlocitve, kako bo ta denar usmerjen.

zdaj pa preberi se enkrat tisti stavek s "prva", poglej okoli in evo, kmetje so naenkrat avantgarda.

Zadeva še zdaleč ni tako simpl. Mnogi kmetje delajo zato, ker ne morejo gledati kako propada vse kar so njihovi predniki skozi stoletja prigarali. Časi za kmetijstvo so zaradi polike skrajno neugodni. Situacija se bo morala izboljšati ali pa bomo žal prepozno dojeli pomen kmetij. Seveda ne govorim o velikih kmetih, ker tam poteka proizvodnja z vsemi stranskimi posledicami in ob velikih subvencijah in nepovratnih sredstvih. Eko kmetijstvo ni le proizvodnja, je veliko več....je ljubezen, zdravje, ....

[republican]
Če se ne motim, se ti ukvarjaš (tudi) s kmetijstvom Črt. Povej po pravici, a bi lahko preživel (samo) od njega? Brez subvencij...

normalno da ne, pri tej kolicini zemlje in brez full time ukvarjanja sigurno ne. tisto kar pride osnovne podpore na hektar, pa ravno placa strojne storitve.

[republican]
Zadnjič si omenjal maline... jaz imam recimo par grmov malin na vrtu, in se prekleto dobro zavedam razlike v okusu med domačimi malinami in tistimi iz supermarketa, ki sicer lepše zgledajo, po okusu se pa ne morejo primerjati z mojimi.

no, maline so mogoce ravno primer, ki bi ga izbral, ce bi se zelenih zatev lotil full time.

zdaj sem ravno sadil dodatnih 120.

je pa res, da ce se hoces to iti kot osnovno dejavnost, imas takoj vsaj naslednje probleme:

- nenadoma postane zelo pomembno, a pridelek bo ali ne in kaksen, torej: namakanje (dokaj poceni) in protitocna zascita (drago)

- hura, naredil si ful pridelka in uhh.... kako bos zdaj prodal 3 tone malin po maloprodajni ceni... ne bos, ampak bo bistveno nizja

- dokler caka na prodajo, mora ta obcutljiva roba nekam it... hm hladilnica... that's just bloody expensive

- potem ti uletijo se poljaki, srbi in ves ostali bliznji maline gojeci svet z nizjimi stroski

in potem si pocasi nazaj tam, kjer si bil, preden si rekel "ej ideja, z malinami bo pa ziher slo" :)

... in tako jaz se naprej furam softver, zraven pocnem rastlinske in zivalske stvari za svoje (zelo veliko) veselje in zdravje, se trudim drzat njihovo denarno bilanco ne prevec grozno in ji recem strosek za nadaljno proizvodnjo softvera.

ps. danes bom morda iztocil nekaj pretezno ajdovega medu - happy day :)

[crt]
> [republican]
> Zadnjič si omenjal maline... jaz imam recimo par grmov malin na vrtu, in se prekleto dobro zavedam razlike v okusu med domačimi malinami in tistimi iz supermarketa, ki sicer lepše zgledajo, po okusu se pa ne morejo primerjati z mojimi.

no, maline so mogoce ravno primer, ki bi ga izbral, ce bi se zelenih zatev lotil full time.

zdaj sem ravno sadil dodatnih 120.

je pa res, da ce se hoces to iti kot osnovno dejavnost, imas takoj vsaj naslednje probleme:

- nenadoma postane zelo pomembno, a pridelek bo ali ne in kaksen, torej: namakanje (dokaj poceni) in protitocna zascita (drago)

- hura, naredil si ful pridelka in uhh.... kako bos zdaj prodal 3 tone malin po maloprodajni ceni... ne bos, ampak bo bistveno nizja

- dokler caka na prodajo, mora ta obcutljiva roba nekam it... hm hladilnica... that's just bloody expensive

- potem ti uletijo se poljaki, srbi in ves ostali bliznji maline gojeci svet z nizjimi stroski

in potem si pocasi nazaj tam, kjer si bil, preden si rekel "ej ideja, z malinami bo pa ziher slo" :)

... in tako jaz se naprej furam softver, zraven pocnem rastlinske in zivalske stvari za svoje (zelo veliko) veselje in zdravje, se trudim drzat njihovo denarno bilanco ne prevec grozno in ji recem strosek za nadaljno proizvodnjo softvera.

Subvencije niso slovenska pogruntavščina ampak izhajajo iz SKP, ki ima večdeseletne temelje. Ali je sistem subvencij res boljši glede stroškov in koristi v primerjavi z nprr. sistemom carin, zato, da ima potrošnik cenejšo hrano (ena od razlag v teoriji SKP je pač to, da se breme iz potrošnika seli na davkoplačevalca - čeprav je to eno in isto :D) je seveda stvar razprave. Tudi Ameriki niso tuje, čeprav imajo tam ogromno komparativno prednost predvsem glede ekonomike obsega.

Sicer smo pa precej krivi tudi kmetje sami: slabo delujoč zadružni sistem (jokamo npr. o zaprti tovarni sladkorja, naše zadruge pa so prve prodale deleže tujcu); nereagiranje glede tehničnih sprememb (npr. pri višnji smo postali nekonkurenčni v trenutku, ko so v Srbiji/Poljskem uvedli strojno obiranje, mi pa smo še vedno pobirali z delovno silo) in še bi lahko našteval. Tudi nesposobni ministri in država so prispevali svoje (zakaj je npr. tako zapleten postopek uvedbe namaklnega sistema). Zbornice, ki je pravzaprav podaljšana roka države in ki bi morala zastopati rpedvsme kmete, niti ne bom omenjal.

Delujoč zadružni sistem bi rešil tudi večino Črtomirovih problemov s prodajo malin.


.

[crt]
> [republican]
> Zadnjič si omenjal maline... jaz imam recimo par grmov malin na vrtu, in se prekleto dobro zavedam razlike v okusu med domačimi malinami in tistimi iz supermarketa, ki sicer lepše zgledajo, po okusu se pa ne morejo primerjati z mojimi.

no, maline so mogoce ravno primer, ki bi ga izbral, ce bi se zelenih zatev lotil full time.

zdaj sem ravno sadil dodatnih 120.

je pa res, da ce se hoces to iti kot osnovno dejavnost, imas takoj vsaj naslednje probleme:

- nenadoma postane zelo pomembno, a pridelek bo ali ne in kaksen, torej: namakanje (dokaj poceni) in protitocna zascita (drago)

- hura, naredil si ful pridelka in uhh.... kako bos zdaj prodal 3 tone malin po maloprodajni ceni... ne bos, ampak bo bistveno nizja

Ja prodajalci tut mormo zivet, drgac pa naj lublanske gospe hodijo k tebi vsak dan po cetrt kile :-)

- dokler caka na prodajo, mora ta obcutljiva roba nekam it... hm hladilnica... that's just bloody expensive

Ce si dovolj poceni, bo disti kupil in dal v svojo hladilnico.

- potem ti uletijo se poljaki, srbi in ves ostali bliznji maline gojeci svet z nizjimi stroski

in potem si pocasi nazaj tam, kjer si bil, preden si rekel "ej ideja, z malinami bo pa ziher slo" :)

Tako. Ampak ti lahko slovenske se vedno prodas s slovensko dobavnico in to na stantu steje - mislim dobavnica, maline majo srbi najbrz boljse :-)

Ampak vse to je tudi prav, ker da bi en dripec s hektarjem malin vec sluzil od nekoga, ki zna na linux postavit vse od serverjev pa do skypa - potem lahko gremo nazaj v kameno dobo.

Ideja: Kupi hladilnico za 3-4 jurje (rabljeno), in jo imej na lavrici odspred namesto kvazi vrta. Razbobnaj na trznici in veletrznici, da so pr teb vedno na voljo sveze maline, slovenske, s papirji. In bojo reselerji komot prleteli zjutraj pokupit, pa se hladilnicno mesto bojo obcasno najemali. Tamala naj pa trguje z njimi, sprejema klice, itd.

Pomoje bi okol 4 do 5 € za kilo dobil komot. Tut za take, ki so ze pet dni v hladilnici.

Ce tko delas minus, pol jih pa raj mej za zajtrk v prekmurju :-)

[crt]
- hura, naredil si ful pridelka in uhh.... kako bos zdaj prodal 3 tone malin po maloprodajni ceni... ne bos, ampak bo bistveno nizja

Menda razumem vse, razen te trditve. Nekako se mi je zdelo, da tri tone malin prodaš po maloprodajni ceni tako kot pol tone: v maloprodaji. Če se ne greš maloprodaje, pridelke pač prodajaš po odkupni ali kvečjemu po grosistični ceni. :-)

Sicer se pa strinjam s tvojim miselnim eksperimentom zgoraj in z večino tistega, kar prej napisal rx170. Kmetijstvo že zelo dolgo ni panoga, v kateri bi lahko uspešno soliral, sploh ne na daljši rok.

To lepo kaže tvoja omemba predrage hladilnice (kot investicije ali kot storitve?). Nekako bi si predstavljal, da bo v Prekmurju ob vseh razvojnih politikah, subvencijah, agencijah, projektih, stečajih in kajvemkajševse že zdavnaj stala in delovala hladilnica v zadružni, grosistični ali regionalno-razvojni režiji.

Poznam dosti kmetov ki delajo samo iz ljubezni. Predvsem to mislim da hodijo v sluzbo in potem se na kmetiji delajo. Denarno pa cist na psu. To je pac realnost. Danes se sodobnega eko kmetijska ne mores it brez namakanja in zascitnih mrez vsaj pri vrtninah.

Jaz pa sem po diplomi pred leti ostal doma. Se prezivljam samo z kmetijstvom. Sam zaenkrat sem se nad gladino, plaval bom dokler se bo dalo. Seveda priznam da me resujejo subvencije. Vendar sem hendikepiran ker imam strmino na 600 metrih. Moram vse pokosit skoraj rocno (kosilnica) in vse rocno pospravit. Specialnih strojev za strmino si ne morem privoscit. Si placujem prispevke sicer minimalne ampak bolje kot nic. Poleg tega vse zavarovano razen zivali.

Dejansko bi se mi bolj splacalo vse seno kupit kot pa kosit. Imam moznost dobiti brezplacno seno na hrvaskem. Vendar bi se potem se bolj zaraslo.

Dejstvo da so subvencije zgolj namenjene zivotarjenju.

Zato se zdej nekaj menim s kolegi kako bi ustanovil in organiziral eko zadrugo.

[pobalin]
> [crt]
> - hura, naredil si ful pridelka in uhh.... kako bos zdaj prodal 3 tone malin po maloprodajni ceni... ne bos, ampak bo bistveno nizja

Menda razumem vse, razen te trditve. Nekako se mi je zdelo, da tri tone malin prodaš po maloprodajni ceni tako kot pol tone: v maloprodaji.

ja, lej... kolko stanje kapljica bencina? ah, nic! super, potem mi pa nakapajte rezervoar.

X ton prodas po maloprodajni ceni naceloma tako kot X kg, vendar krat trajanje in modulo prostor na trgu. zlasti ono prvo je lahko pri taki robi problem (ne le kolicini, predvsem robi sami, ker pac ni ravno dolgoziva).

in ker zato ne bos vsega prodal v maloprodaji, bos "moral" del (possibly velik) prodati na veliko, kjer bo cena dosti nizja, ker je pac tam veriga do potrosnikove cene daljsa.

saj ni dosti novega izumljati niti pripominjati, odpres srbske online forume (srbija je ena vecjih proizvajalk) in preberes, kako kaj gre. naravno-druzbene danosti so bolj podobne, kot ce bi sel odpirati avstrijske.

nemirni je dal dober predlog :)

[republican]
> [BOY008]
> Poznam dosti kmetov ki delajo samo iz ljubezni.

Očitno še niso slišali za bosanski pregovor: bolje đabe ležati, nego đabe raditi ;)

meni je najboljsi tisti bosanski pregovor, ki se nanasa na upravljanje premozenja :)

u tudjoj ruci samo kurac raste

[crt]
nemirni je dal dober predlog :)

Ja, dober za tisto leto, ko bi imel 3 tone. Manj dober/potreben pa za leto, ko bi imel 0,5-1 tone. Vprašanje je, koliko je default tonaža pridelka, plus kakšne so ambicije/načrti. V redu del predloga je tisti z oddajanjem (sinergije pa to).

saj ni dosti novega izumljati niti pripominjati, odpres srbske online forume (srbija je ena vecjih proizvajalk) in preberes, kako kaj gre. naravno-druzbene danosti so bolj podobne, kot ce bi sel odpirati avstrijske.

No, nekaj razlik si že znam predstvljati, ampak vseeno me zanima, kaj imaš v mislih v tem konkretnem primeru.

[pobalin]
No, nekaj razlik si že znam predstvljati, ampak vseeno me zanima, kaj imaš v mislih v tem konkretnem primeru.

proizvajalci se tezko spravijo skupaj, ceprav imajo sorodne interese. nakar jih jebejo vsi ostali v verigi, oni pa jamrajo, da bi to morala urediti drzava. in tako vsako leto. poznas transakcijsko analizo, eric berne, games people play?

se pridružujem debati, ker že precej let nekaj maštam it po črtovih stopinjah, ampak še nisem zbral poguma za kaj več kot pogledat par parcel... eno začetniško vprašanje o malinah, ampak je mišljeno bolj na splošno.

kako se v naši realnosti spremeni računica, če nišaniš korak dlje in te ne zanima prodajat maline, ampak npr. malinovec? ali pa malinov sladki greh, pač nekaj iz speštanih malin in z dodano vrednostjo? npr. kot tisti model, ki je začel na balkonu v čiliji v lončkih, zdaj pa gazi na trgu s pekočimi omakcami? al pa kot mini pivovarne, ki danes v soseščini rasejo kot gobe po dežju? kozji sir, zorjen v kraških breznih?

nekako sem dobil vtis, da se da ob danem stanju tržišča živilsko-tehnološki know-how pridobit "on the fly", če predpostavimo fanatično učljivost in obilo ljubezni do takšnega dela. kako je pa s finančno računico?

[mrkolice]
kako se v naši realnosti spremeni računica, če nišaniš korak dlje in te ne zanima prodajat maline, ampak npr. malinovec? ali pa malinov sladki greh, pač nekaj iz speštanih malin in z dodano vrednostjo? npr. kot tisti model, ki je začel na balkonu v čiliji v lončkih, zdaj pa gazi na trgu s pekočimi omakcami? al pa kot mini pivovarne, ki danes v soseščini rasejo kot gobe po dežju? kozji sir, zorjen v kraških breznih?
nekako sem dobil vtis, da se da ob danem stanju tržišča živilsko-tehnološki know-how pridobit "on the fly", če predpostavimo fanatično učljivost in obilo ljubezni do takšnega dela. kako je pa s finančno računico?

po mojem vtisu ima karkoli, kar je kakorkoli "nadgrajeno", bistveno visjo vrednost kot tisto, kar je zgolj zraslo.

(hmm, to bi bila lahko ideja za ecb in kolegice, ki pobirajo denar z drevesa in ga plasirajo na trg...)

prihodek na enoto surovine je torej dosti boljsi, se pa pojavijo dodatni vstopni stroski za pregledan haccp compatible zivilski obrat.

(mental image, kako inspekcija uprave za zdravo hrano zre v brezna, v kateri zori tvoj kozji sir)

[crt]
proizvajalci se tezko spravijo skupaj, ceprav imajo sorodne interese. nakar jih jebejo vsi ostali v verigi, oni pa jamrajo, da bi to morala urediti drzava. in tako vsako leto.

Ker na njivi vsak svoj tlačan, v gostilni pa vsak svoj car?

poznas transakcijsko analizo, eric berne, games people play?

Ne. Našel, hvala. Če vzamem tvoj odgovor kot povezano celoto: mi hočeš povedati, da Bernova analiza drži/deluje v Avstriji, ne pa tudi v Srbiji (in pri nas) oz. obratno? :-)

[pobalin]
> poznas transakcijsko analizo, eric berne, games people play?
Ne. Našel, hvala. Če vzamem tvoj odgovor kot povezano celoto: mi hočeš povedati, da Bernova analiza drži/deluje v Avstriji, ne pa tudi v Srbiji (in pri nas) oz. obratno? :-)

bernova analiza naceloma deluje povsod, vendar ponekod izrazito mocno :)

recimo, da je to nekaj analognega kot: clovek je v bistvu ena taka simpl zival (algedonicno, tj. pleasure-pain upravljanje) in potem ima se dodatke, s katerimi naj bi se razlikoval od sicersnjih zivali. imamo torej neke stvari, ki so nam hardversko sprogramirane. nakar se z dodatnim homo sapiens softverom prebijamo skozi njihove omejitve. ali pa se ne.

[crt]
prihodek na enoto surovine je torej dosti boljsi, se pa pojavijo dodatni vstopni stroski za pregledan haccp compatible zivilski obrat.

sej to mi ne gre v račun, na podlagi zgornje debate, ker investicija v haccp in v bazično tehnologijo (npr. za delat kislo zelje v kletni sobi zraven garaže) staneta precej manj od ene rabljene hladilnice. ali se motim glede tega? vem pa, da je najem že vzpostavljene linije z vsemi dovoljenji, npr. za peko piškotov, totalno neprofitabilen.

[mrkolice]
> [crt]
> prihodek na enoto surovine je torej dosti boljsi, se pa pojavijo dodatni vstopni stroski za pregledan haccp compatible zivilski obrat.

sej to mi ne gre v račun, na podlagi zgornje debate, ker investicija v haccp in v bazično tehnologijo (npr. za delat kislo zelje v kletni sobi zraven garaže) staneta precej manj od ene rabljene hladilnice. ali se motim glede tega? vem pa, da je najem že vzpostavljene linije z vsemi dovoljenji, npr. za peko piškotov, totalno neprofitabilen.

ne vem 100% natancno, moj dosedanji vtis pa je, da za stanje cisto po pravilih mora celotni delovni prostor (soba, etc) biti po haccp, kar pomeni - take in take stene, odtoki, delovne povrsine in vsi v prostoru stojeci kosi a la omare (predvsem gre za pralnost, kar potem pomeni, da so zadeve pretezno steklo, keramika in inox). tega se lahko kar nabere (odvisno, kaksno vso opremo imas, zlasti inox, plus po moznosti predelava instalacij).

ali se to tudi dejansko tako po crki izvaja in na kako velikem vzorcu celotne populacije moznih tarc - ali pa je bolj za strasit vstopnike v panogo - prav tako ne vem zanesljivo.

ceprav spet - bil sem ondan pri velikem bucnem oljarju, ki izvaza tudi v usa (kocbek). kaj je tam "tovarna" - soba velikosti nase garaze, vsa oblecena v keramiko, z odtoki in z inox opremo, torej kot ze zgoraj opisano; in to je to. gre pa roba na vse mozne konce in kraje lepo v promet. kaj hocem reci - da potem ko pa enkrat zivilski obrat imas, je ta strosek pozrt in so od tu dalje "samo" variabilni stroski. pa seveda, ko obrat imas, ga imas za vse sorte zivil. okej, verjetno ce bi pocel kaj ekstra obuctljivega (kaviar?), bi bile tudi ekstra zahteve... ampak v osnovi je to to.

[crt]
haccp

to sem se svoj cajt po naključju terensko spoznal, pokojni fotr je fural haccp svetovanje in sem mu pomagal, če nisem imel boljšega za počet. ni bau bau, kriteriji za morebitna tveganja so črno na belem, tudi inšpekcije delajo striktno po učbeniku in dokler se dela po pravilih, ni problemov. za ziher je dobro v štartu pljunit malo več, za vsak slučaj, če pride do natezanja z inšpekcijo in da postavljalec prevzame debato z njimi.

ne vem, moram še enkrat zračunat, al farma deževnikov al čebulice tulipanov al fungikultura... optimistično sumim, da je na koncu balade lahko neka zdrava računica. evo, +40 in ista stara najstniška vprašanja...

[crt]
ceprav spet - bil sem ondan pri velikem bucnem oljarju, ki izvaza tudi v usa (kocbek). kaj je tam "tovarna" - soba velikosti nase garaze, vsa oblecena v keramiko, z odtoki in z inox opremo, torej kot ze zgoraj opisano;

Tako tangencialno... se da kje najeti kaksnega kmeta ali koga ki ima ustrezno infrastrukturo, da ti recimo predela X kil dolocene surovine v ozimnico po tvojem receptu?

Jaz bi recimo si ful zelel osnovo za prekmurske jedi, sterilizirano in zapakirano v sterilizirane 3dcl kozarce.

(torej, olje, preprazit cebulo, pred koncem rdeca mleta sladka paprika (1 minuto z mesanjem), cesen (se 1 minuta mesanja), nekaj malega popra in soli, ter se vroce hop v kozarec, sterilno zaprt.

Recimo za kolicino, kaj pa vem 30-40 kil cebule, nekaj litrov olja, itd...

Za to bi ful prav prisel kaksen star zganjarski kotel.

[bc123a]
Recimo za kolicino, kaj pa vem 30-40 kil cebule, nekaj litrov olja, itd...
Za to bi ful prav prisel kaksen star zganjarski kotel.

ja, v tem smislu... www.kebrcek.com/slo/opis.html

[bc123a]
> [crt]
> ceprav spet - bil sem ondan pri velikem bucnem oljarju, ki izvaza tudi v usa (kocbek). kaj je tam "tovarna" - soba velikosti nase garaze, vsa oblecena v keramiko, z odtoki in z inox opremo, torej kot ze zgoraj opisano;

Tako tangencialno... se da kje najeti kaksnega kmeta ali koga ki ima ustrezno infrastrukturo, da ti recimo predela X kil dolocene surovine v ozimnico po tvojem receptu?

Jaz bi recimo si ful zelel osnovo za prekmurske jedi, sterilizirano in zapakirano v sterilizirane 3dcl kozarce.

(torej, olje, preprazit cebulo, pred koncem rdeca mleta sladka paprika (1 minuto z mesanjem), cesen (se 1 minuta mesanja), nekaj malega popra in soli, ter se vroce hop v kozarec, sterilno zaprt.

Recimo za kolicino, kaj pa vem 30-40 kil cebule, nekaj litrov olja, itd...

Za to bi ful prav prisel kaksen star zganjarski kotel.

Emajliran je dovolj dober, ne rabiš bakrenega, ki je za žganjekuho. Na Madžarskem dobiš za nekaj več kot 100 € 70 L s kuriščem vred. Pri nas jih, so pa brzoparilniki, ki so preko 200 €.

Sam sem ga kupil v Lentiju; v železnini na glavnem parkirišču.

scontent-vie1-1.xx.f...e=582DBD19

[mrkolice]
ne vem, moram še enkrat zračunat, al farma deževnikov al čebulice tulipanov al fungikultura... optimistično sumim, da je na koncu balade lahko neka zdrava računica. evo, +40 in ista stara najstniška vprašanja...

res :)

tudi jaz sem razmisljal o dezevnikih in gobah, pac nekaj takega, kar vecino casa nic ne zahteva, je pa neka korist od tega. vseeno so cebele v prvem krogu premagale dezevnike, lahko pa se se vrnejo med kanidate. za gobe so v teh krajih malo slabse naravne danosti, ker zna biti dokaj susno, razen ce imas na primer kaksno karambolirano zidanico s fajn vlazno kletjo.

cebele, ki jih imam (v majhnih kolicinah, faza ucenja in tehtanja, trenuno 6 panjev), znajo kar zahtevati neko delo, so pa res ornk zanimive v smislu, kot eni pravijo - to je najblizje, kar lahko na zemlji srecas aliene.

tisti med sem potem stocil, vzorcna kolicina, da ne kradem prevec v tem obcutljivem casu. ni ravno cisti ajdov, glede na povrsino bi tudi bilo to prevec pricakovati, je pa tak fajn tezek mocen med.

cebulice tulipanov - kot zanimivost: moja druga lokacija je na lavrici blizu skofljice, nad skofljico je grad lisicje. ta grad je v preteklosti - od 17. stoletja pa do mislim da med svetovnima vojnama - bil svetovno znana lokacija za vzgojo cebulic, baje so ljudje z nizozemske prihajali ponje. glej tudi: aas.bf.uni-lj.si/maj2009/14dobrilovic.pdf

[rx170]
Emajliran je dovolj dober, ne rabiš bakrenega, ki je za žganjekuho. Na Madžarskem dobiš za nekaj več kot 100 € 70 L s kuriščem vred. Pri nas jih, so pa brzoparilniki, ki so preko 200 €.

Sam sem ga kupil v Lentiju; v železnini na glavnem parkirišču.

V bistvu me zanima bolj storitev, vem, kako bi to sam izvedel, zanima me, ce kak profi (ki lahko garantira, da bo zadeva res sterilna in se ne bo pokvarila po 1 mesecu) to ponuja.