To ni alarm za vlado. Te sploh nimamo. Imamo potujoči cirkus. Alarm je namenjen volivlcem, predvsem pa medijski krajini, ki volilce usmerja.

O politiki ne bi izgubljal besed, ampak podatek o 39% lačnih otrok, se mi zdi pa pomota... Upam !!

celoten odstavek: Šolska klima med osnovnošolci po zadnjih podatkih ni vzpodbudna, priljubljenost šole pa še naprej
nizka. Mednarodna raziskava bralne pismenosti iz leta 2021 je pokazala, da ima šolska klima pomemben vpliv
na učne dosežke otrok. V Sloveniji je kar 38 % učencev (skoraj) vsak dan prihajalo v šolo utrujenih, 39 % pa
lačnih, kar je več kot v povprečju EU.Redkeje kot v povprečju EU so izostajali od pouka, podobno kot v
povprečju EU pa so ocenili disciplino v razredu in izpostavljenost medvrstniškemu nasilju. Oporo učiteljev so leta
2018 (zadnji mednarodni podatek)108 ocenjevali slabše kot sovrstniki v večini drugih članic EU, podporo sošolcev
pa bolje, a je prišlo v letu 2022 pri obeh vidikih do poslabšanja.109 Pripadnost šoli je bila med učenci nizka,
priljubljenost šole pa najmanjša v zadnjih desetih letih. Šola je bila všeč približno četrtini enajstletnikov in slabi
desetini trinajstletnikov (NIJZ, 2023c).

[FIN-205757]
To ni alarm za vlado. Te sploh nimamo. Imamo potujoči cirkus. Alarm je namenjen volivlcem, predvsem pa medijski krajini, ki volilce usmerja.

Prej leteči cirkus (v več smislih tako), ampak bi s to oznako verjetno vsaj malce žalil Monty Python.

Žal še vedno švicamo za tujce-Janševa Švica.

[simona2]
celoten odstavek: Šolska klima med osnovnošolci po zadnjih podatkih ni vzpodbudna, priljubljenost šole pa še naprej
nizka. Mednarodna raziskava bralne pismenosti iz leta 2021 je pokazala, da ima šolska klima pomemben vpliv
na učne dosežke otrok. V Sloveniji je kar 38 % učencev (skoraj) vsak dan prihajalo v šolo utrujenih, 39 % pa
lačnih, kar je več kot v povprečju EU.Redkeje kot v povprečju EU so izostajali od pouka, podobno kot v
povprečju EU pa so ocenili disciplino v razredu in izpostavljenost medvrstniškemu nasilju. Oporo učiteljev so leta
2018 (zadnji mednarodni podatek)108 ocenjevali slabše kot sovrstniki v večini drugih članic EU, podporo sošolcev
pa bolje, a je prišlo v letu 2022 pri obeh vidikih do poslabšanja.109 Pripadnost šoli je bila med učenci nizka,
priljubljenost šole pa najmanjša v zadnjih desetih letih. Šola je bila všeč približno četrtini enajstletnikov in slabi
desetini trinajstletnikov (NIJZ, 2023c).

39 % pa lačnih

Pa saj to je huje kot v vojni!
Ravnokar so na radiu povedali da je v Gazi 30% otrok podhranjenih ????

BTW, koliko hrane se zavrže, ker razvajeni pamži ne marajo šolske hrane?

Ne dosegamo vseh naštetih ciljev ampak saj ni važno, ker smo končno "svobodni"!
Ta tema ne bo verjetno dovolj medijsko izpostavljena, da bi prišla v mali možgan prenekaterih volilcev. Na žalost...

Slovenija bo v naslednjih dneh na poti proti morju in ostalim turističnim destinacijam. Zelo lepo gre ljudem, zelo lepo. Avtorico pa bi malce opomnil o rabi zdrave pameti - v Sloveniji NI lačnih ljudi, kaj šele otrok. Prosim

[0126Bacis]
> [simona2]
> celoten odstavek: Šolska klima med osnovnošolci po zadnjih podatkih ni vzpodbudna, priljubljenost šole pa še naprej
> nizka. Mednarodna raziskava bralne pismenosti iz leta 2021 je pokazala, da ima šolska klima pomemben vpliv
> na učne dosežke otrok. V Sloveniji je kar 38 % učencev (skoraj) vsak dan prihajalo v šolo utrujenih, 39 % pa
> lačnih, kar je več kot v povprečju EU.Redkeje kot v povprečju EU so izostajali od pouka, podobno kot v
> povprečju EU pa so ocenili disciplino v razredu in izpostavljenost medvrstniškemu nasilju. Oporo učiteljev so leta
> 2018 (zadnji mednarodni podatek)108 ocenjevali slabše kot sovrstniki v večini drugih članic EU, podporo sošolcev
> pa bolje, a je prišlo v letu 2022 pri obeh vidikih do poslabšanja.109 Pripadnost šoli je bila med učenci nizka,
> priljubljenost šole pa najmanjša v zadnjih desetih letih. Šola je bila všeč približno četrtini enajstletnikov in slabi
> desetini trinajstletnikov (NIJZ, 2023c).

39 % pa lačnih

Pa saj to je huje kot v vojni!
Ravnokar so na radiu povedali da je v Gazi 30% otrok podhranjenih ????

BTW, koliko hrane se zavrže, ker razvajeni pamži ne marajo šolske hrane?

UMAR-jeve podatke je potrebno razumeti. 39% otrok v šolo prihaja lačnih, ker zaradi utrujenosti (38% je praktično identična množica) nimajo časa za zajtrk doma. Vprašanje o lakoti bi bilo otrokom potrebno zastaviti, ko gredo iz šole domov, da se vidi komu šolska prehrana ni všeč. Bi pridobili vsaj informacijo o kvaliteti šolske prehrane.

Bodo pa malice in kosila (ki so trenutno subvencionirana) vsak čas popolnoma brezplačne za vse. Samo Golobovo vlado je potrebno še malo počakati, kako leto ali dve, da ta -zelo kompleksen in zahteven projekt- uzakoni in operacionalizira. Kot pravijo, ne gre vse čez noč. Tudi časovnico za uvedbo ukrepa "zastonj šolske malice in kosila" imajo skoraj že narejeno.

Proti Venezueli nas odnašata veter in plima.

Nič novega. Zadeve, ki nas tlačijo: nacionalni interes, tovarišijski kapitalizem, politično kadrovanje, Forum21, pomanjkanje vizije ...

Pri nas gre kapitalizem v smeri, da si uprava poizkuša čimhitreje čimbolj napolniti žepe, končni cilj pa je prodaja podjetja. Nihče ne razmišlja obratno - razvijanje podjetja in širitev.

Zakonodaja je podpora temu. Uprava ima vse vajeti v rokah, lastniki (delničarji) praktično nimajo besede. Naravni cilj je potem splošen umik s kapitalskih trgov in ne vstopanje nanj.

Poleg tega pa še... En od mojih potomcev je ravno diplomiral na fakulteti tehnične smeri. V vsem svojem šolanju ni imel niti enega predmeta o financah, ekonomiji, organizaciji in družbenih strukturah ...

Kakšno pretiravanje oziroma povsem nerelevantna "raziskava". Če otroke vprašaš, ali so lačni, jih bo veliko odgovorilo z "da", ne glede na to, da imajo doma zadosti denarja in hrane. Zdrav otrok je večino časa pač lačen, tudi jaz sem bil in kup mojih vrstnikov tudi, sploh ko smo trenirali razne športe. To nima prav nobene veze z revščino. Kila riža je 1,5 eur, pol kile testenin 0,7 eur, kila krompirja je 1 eur, glavo solate dobiš za 0,8 eur, 1l mleka za 1,5 eur, 1l jogurta za 1,5 eur, pol kile ovsenih kosmičev je 1,5 eur, četrt kile rozin za 1 eur itd itd. Za 3-4 eur dobiš zadosti hrane za ves dan. Ne me hecat, danes ti pa res ni treba biti lačen. Ne nabijat, no!

Lačni sladkarij in kokakole.
Ne pa krompirja in vode :).

Ena zaposlena v šolski kuhinji mi je rekla, da ko je bila zelenjavna juha jo je več prišlo nazaj kot je šlo ven...

[]
Kakšno pretiravanje oziroma povsem nerelevantna "raziskava". Če otroke vprašaš, ali so lačni, jih bo veliko odgovorilo z "da", ne glede na to, da imajo doma zadosti denarja in hrane. Zdrav otrok je večino časa pač lačen, tudi jaz sem bil in kup mojih vrstnikov tudi, sploh ko smo trenirali razne športe. To nima prav nobene veze z revščino. Kila riža je 1,5 eur, pol kile testenin 0,7 eur, kila krompirja je 1 eur, glavo solate dobiš za 0,8 eur, 1l mleka za 1,5 eur, 1l jogurta za 1,5 eur, pol kile ovsenih kosmičev je 1,5 eur, četrt kile rozin za 1 eur itd itd. Za 3-4 eur dobiš zadosti hrane za ves dan. Ne me hecat, danes ti pa res ni treba biti lačen. Ne nabijat, no!

Lačnih na srečo najbrž res ni veliko.
Vendar pa hrana ni poceni, za 3-4 eur dobiš edino šolsko malico (ki je subvencioniran obrok).

Ne samo, da nam manjka ljudi, ki bi delali, imamo tudi pomembna neskladja v znanju in veščinah.

V drugi polovici leta 2023 se je kar 55 odstotkov delodajalcev soočalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, največ med velikimi podjetji (80 odstotkov). Po mednarodno razpoložljivih podatkih se je z velikimi težavami pri iskanju kandidatov z ustreznimi veščinami v Sloveniji soočalo 79 odstotkov malih in srednjih podjetij, kar je več kot v EU.

Delavcev sicer primanjkuje, ampak iščejo se mlajši, prevsem za nižji rang poklicev (prodajalci, skladiščniki, čistilke ipd), ki delajo za minimalca ali pa top stručkoti (programerji, medicinci ipd.), katerim ponudijo komaj nekaj več od povprečne plače.
Ker starejših nihče noče zaposlovati, nam ostane edino to, da za prvo skupino zaposlujemo tujce, za drugo skupino pa se lahko obrišemo pod nosom.