Vse se začne in konče pri denarju.

Osebno primarno uporabljam Linux in Androida že 30 let. Ameriška multinacionalka jza katero sem delal je imela 90% infrastrukture na linux/docker/spring-boot/react tehnologijah. Nove storitve so se gradile na mongo db...

Je pares, da prihranka tukaj ni, ker neodvisnost zahteva čas in napor, da si vse sam postaviš in vzdržuješ. Je pa odlično pogajalsko izhodišče, ki je prineslo celo 80% popust pri Saas ponudnikih platform.

EU je tukaj zamudila vsaj 10 let. Žal.

In zaostanek se bo na dosedanji način samo povečeval. Morali bi razmišljati kako bomo (so)delovali v novih tehnologijah, ki jih razviti Američani, Kitajci, Indijci in nekateri Azijci že skoraj postavljajo pred vrata, ne pa kako skasirati obstoječe in se ne zmorejo dogovoriti niti okoli teh.

Stara zgodba se ponavlja.

In to na vseh področjih.

Evropa tone in tone.

Nobene kredibilnosti in nihče v svetu nas ne jemlje več resno.

Same kazni, omejitve, carine, dajatve, prepovedi, zapovedi in še kaj.

Bruselj gre v popolnoma napačno smer.

Da bo mera polna, so si za vrat dali še kokainskega in Kijev.

Milijarde se mečejo za oboroževanje, Ukrajino histerijo razogljičenja in še kakšne norosti, ki so jih sposobni sproducirati samo v Bruslju.

Skregali se z svem svetom, ki nekaj velja in pomeni velik trg.

Rusija, Kitajska BRICS, Amerika.

Seveda, da ima Evropa dovolj kvalitetnih strokovnjakov.

Problem je v neenotnosti in ostalih zgoraj naštetih zadevah.

Države EU se še o najbolj osnovnih in enostavnih zadevah ne uspejo dogovoriti.

Mogoče bi se še voditelji držav nekako dogopvorili, ampak potem Bruselj vse povozi.

Vsak dan je še huje.

Fonder lajdra in estonska čivava ne zmoreta in ne znata drugega, kot groziti Rusiji in Kitajski.

Primer: imeli smo in še imamo državno pošto in Tomos v lasti Hidrije. Kljub prizadevanjem, da bi pošta kupila hibridne motorje za raznos pošte je raje kupila tuja kolesa in avtomobile. Nauk zgodbe je, ča sam ne podpreš svojih otrok, ne bodo nikoli oni podprli tebe. Tomos se je zaprl, pošta hira, mi pa čakamo na vroče žemljice v obliki socialnih dodatkov. Ja delat pa res ni bilo treba !! In to je egocentrična zmaga trenutne slovenske delovne populacije (da ni treba delat).