Predlog: vsak najemodajalec naj ima obveznost, da razumen del prihodkov od najemanja usmerja v obvezne rezervne sklade zgradb. Sosedje bi tako prejeli finančno kompenzacijo za sitnosti.

Problem v blokih ni premalo denarja v rezervnem skladu, ampak slabša kvaliteta življenja zaradi konstantnega hrupa, razbijanja s kovcki, novih sosedov vsake tri dni, ter na splošno prisotnost popolnih tujcev v bloku. Kako točno bi malo višji znesek na računu rezervnega sklada vse to msgično odpravil, ne vem

Hvala za pripombo. Razumem težavo, govorim o sitnostih tudi v prispevku. Morda je del rešitve v tem, da bi ob dodatnem plačevanju v rezervni sklad najemodajalci finančno nekokoliko razbremenili svoje sosede. Če imam nižjo kakovost bivanja, naj mi nekdo za to nekaj plača, to je poanta.

Na skupnem hodniku smo tri stranke, Bežigrad. Eni sosedje se redno, 2x tedensko spičijo, to pomeni vzajemno dretje moškega in ženske.

Je to bolj moteče bolj od prihoda vedno novih ljudi, ne vem.

Je pa potreba v vecstanovanjskih stavbah po denarju konstantno velika.

Izviren predlog, ni kaj.

Dovoljenje sosedov se mi zdi minimalni higienski standard predvsem zato, ker gostje v večstanovanjskih objektih uporabljajo skupne prostore. To pomeni hodnike, včasih tudi kakšne skupne površine kot so vrtovi in terase ... V manjših večstanovanjskh hišah to lahko vpliva na 'vajb' bivanja in tam se mi zdi to nujno. Prav tako se mi zdi nujno, da dajo soglasje tisti, katerih stanovanja mejijo na stanovanje, ki se oddaja.

Se mi zdi pa super predlog, da bi morali 'sobodajalci' plačevati dodaten prispevek za obrabo stavbe v skupen fond. Ampak zopet, to imajo samo večje večstanovanjske hiše, pri manjših bi to bila logistika (npr. nek skupen račun, ipd.).

Meni se zdijo soglasja super predlog. In v okviru slednjih bi spodbujal ljudi, da določijo pogoje pod katerimi se soglasja izdajo (lahko je to prispevek v skupni račun, lahko je to omejitev rabe skupnih površin, lahko je to hišni red -- stvar dogovora). In seveda pogoje pod katerimi se lahko soglasje predčasno umakne (npr. večkratno kršenje javnega reda in miru v stanovanju, ki se oddaja turistom).

Poleg soglasja bi pa uvedel 'registrske številke' posameznih 'sobodajalcev'. Tako bi imeli jasen nadzor koliko je sobodajalcev, obenem bi pa lahko tudi lažje beležili problematične sobodajalce (npr. prijave okoli motenja javnega reda na določeni registrski številki bi se merile -- podobno kot pike pri vozniških izpitih).

Se pa strinjam, da je omejitev št. dni oddajanja bedarija, ki ne reši nobenega problema, ampak zgolj ustvarja ovire za tiste, ki oddajajo.

Na Hrvaškem so s 1.1.2025 uvedli davek na nepremičnine. To je ne namesto komunalne naknade, ampak poleg nje.

Specifika je v sledečem:
1. Davčno stopnjo (€/m2) določajo občine. In tudi davek je prihodek občin.
2. Davku se lahko izogneš le na dva načina:
A. Imaš v nepremičnini stalni naslov.
B. Imaš najemno pogodbo, ki traja dlje od 10m. In to moraš prijavit.
3. Davek od oddajanja plačaš pa v vsakem primeru.

S tem rešiš Petrovo točko 3 (obdavčevanje praznih nepremičnin), kar je denimo pri nas večja težava kot AirBNB.

[Endimion]
B. Imaš najemno pogodbo, ki traja dlje od 10m

hrvaska: 10 m

slovenija: mi imamo vecjega, zato damo 12 m (ko nema, daj pet karata!)

trg: hm, to je problem ob dajanju v najem studentom
trg: okej, pol pa jim pac ne bomo ane

slovenija: tegasepares & tobimoralaureditdrzava

Feničani niso izumili denarja.
Koncept denarja je veliko starejši od njih. Čisto pravi denar (kovance) pa so prvi uvedli Lidijci.