Članek zelo dobro pokaže, kako podnebne spremembe vse bolj vplivajo na slovensko kmetijstvo in kako se povečujejo stroški zavarovanj ter odpravljanja posledic ujm. Poleg izboljšanja sistema zavarovanj bi morali več pozornosti nameniti tudi zmanjševanju tveganj.
To pomeni večjo diverzifikacijo kmetijstva in spodbujanje poljščin, ki bolje prenašajo sušo in vročino. Med njimi so tudi stročnice, kot so čičerika, bob, grah in leča, ki poleg večje odpornosti prispevajo k rodovitnosti tal ter predstavljajo kakovostno surovino za proizvodnjo rastlinskih beljakovin in fermentiranih živil z visoko dodano vrednostjo.
Slovenija že ima podjetja in znanje na področju fermentacije in alternativnih beljakovin. Morda je čas, da začnemo na kmetijstvo gledati nekoliko širše – ne le skozi subvencije in odpravljanje škode po ujmah, temveč tudi kot priložnost za razvoj novih, odpornejših in konkurenčnejših prehranskih verig.

[marijan.pe]
Članek zelo dobro pokaže, kako podnebne spremembe vse bolj vplivajo na slovensko kmetijstvo in kako se povečujejo stroški zavarovanj ter odpravljanja posledic ujm. Poleg izboljšanja sistema zavarovanj bi morali več pozornosti nameniti tudi zmanjševanju tveganj.
To pomeni večjo diverzifikacijo kmetijstva in spodbujanje poljščin, ki bolje prenašajo sušo in vročino. Med njimi so tudi stročnice, kot so čičerika, bob, grah in leča, ki poleg večje odpornosti prispevajo k rodovitnosti tal ter predstavljajo kakovostno surovino za proizvodnjo rastlinskih beljakovin in fermentiranih živil z visoko dodano vrednostjo.
Slovenija že ima podjetja in znanje na področju fermentacije in alternativnih beljakovin. Morda je čas, da začnemo na kmetijstvo gledati nekoliko širše – ne le skozi subvencije in odpravljanje škode po ujmah, temveč tudi kot priložnost za razvoj novih, odpornejših in konkurenčnejših prehranskih verig.

Cicerika in leca sta topoljubni rastlini.
Mislim, da tu nimamo sans napram kanadcanom.
Tam ena kmetija pridela tega toliko kot bi pri nas vse te alternative.
Cca 10k ha npr.

Bob in grah sta sponladanski rastlini sta dejanski opciiji v kolobarju z ziti npr.


Vse te strocnice so tudi tehnolosko izredno zahtevne, zato ne gre ravno dajmo probat na ha ali dveh.
Ze deset je malo.
Probal ze z vsem tem.
Pri grahu imas npr cas max en teden, da ga pozanjes, ko ti pade skup, ga lahko le se zaorjes..pri zitu ni panike cakat dva tedna na kombajn.
Plus seveda specialni hedri za leco npr.
Tako da je zanimivo za neposresno prodajo npr.
Za kaj vec pa madzarska, hrvaska, srbija skoda se it pri nas s tem.


Kar je resna alternativa so npr oljna ogrscica, sirki, lucerna.
Predvsem pa umno kmetovanje in namakanje..pri mas je vode dosti.