V naslovu je prav navedeno, torej v lepem sončnem dnevu v mesecu z najdaljšim sončnim obsevanjem, v času, ko so cene električne energije na trgu v povprečju najnižje. Kaj pa v zimskih mesecih, ko so cene elektrike najvišje in je sončno obsevanje bisteno manjše?

Ob inštalirani moči je potrebno upoštevati tudi razpoložljivost (reliability) faktor, ki je npr. pri sončni elektrarni med 10 in 15 procentov, pri jedrski elektrarni ta presega 90 procentov, podobno termoelektrarni.

Za čas z nizkim ali ničnem sončnem obsevanjem mora imeti sistem rezervne elektrarne. Sezonsko gledano so to praktično izključno termoelektrarne (na premog, plin, kako biomaso...), kar zaradi manj obratovalnih ur, slabših izkoristkov, itd., negativno vpliva na ceno elektrike iz tovrstnih virov (npr. večja amortizacija na kWh, večji fiksni stroški na kWh, itd.).

Če za krajše obdobje (dnevno) sistem še nekako uspe izravnavati (obvladovati) proizvodnjo in porabo, mogoče celo brez elektrarn na fosilne vire (npr. z hidroelektrarnami, raznimi hranilniki, prilagajanjem, itd.), tega sezonsko prav gotovo ne more in se z večanjem inštaliranih kapacitet sončnih elektrarn to še poslabšuje, enako tudi stabilnost elektroenergetskega sistema (primer Španija letos). Pa vpliv nestabilnih virov na dimenzioniranje in obremenitev omrežja.

Zavedati se moramo, da povprečna cena kWh proizvedene iz sonče elektrarne ne more biti enaka kot npr. iz jedrska elektrarne, kaj šele iz plinske elektrarne, ampak prav gotovo (precej) višja.

Tako imenovane neto meritve ("net metering") na letnem nivoju in menjava energije ena za ena prav gotovo ne zdrži in je v škodo vseh porabnikov brez (ali z malim deležem) sončnih elektrarn oz. lastno proizvedene sončne energije. Tudi na mesečnem nivoju "net metering" strokovno in ekonomsko ne zdrži. Pa še vsem zainteresiranim ni bilo omogočeno zgraditi in priklopiti sončnih elektrarn v sistem (neto meritev), npr. zaradi zavrnjenih soglasij in še drugih razlogov.

Prav bi bilo, da se upošteva vse stroške in vsak povzročitelj nosi svoj delež ne pa vse na pleča porabnikov, ki zaradi takega ali drugačnega razloga sočne elektrarne niso mogli zgraditi.

Veliko večino stvari si pravilno napisal in tudi zaključil. Vse skupaj je treba prepustiti trgu in ukiniti net metering. Če bi cena panelov še naprej padala in če bi padla tudi hranilnikom, bi se sončna energija utegnila splačati tudi po čisto tržnih merilih. Če ne, potem pač ne.

Menim pa, da ima na evropskem in medregionalnem nivoju še vedno prihodnost v kombinaciji z vetrno energijo, ki ima statistično višjo proizvodnjo ravno pozimi in ponoči, ko ni na razpolago sončne.

In ker ima tu SLO relativno slabe naravne pogoje, je smiselno, da slovenski investitorji postavijo vetrnice v sosednjih regijah, npr. na Velebitu, v Severni Dalmaciji in Hercegovini. Kjer je poleg tega kar nekaj območij nenaseljenih ali pa res zelo redko naseljenih.

In ja, seveda bodo nujno potrebne rezervne kapacitete. Reverzibilne HE, hranilniki, zlasti pa plinske elektrarne, ki se zelo hitro zaženejo in so odlične za pokrivanje špic.

JEK2 pa pogojno, izključno ob upoštevanju tržnih meril. In s privatnim kapitalom! Sicer bo v mafijsko-lobistični Sloveniji nujno nastala ogromna jama brez dna za davkoplačevalce.

In pa stimulacija poraba v času, ko je elektrika poceni ali celo zastonj ter destimulacija porabe v času cenovnih špic. To bi se tudi v gospodinjstvih dalo rešiti z dinamic pricing-om, da bi se potrošniku obračunavalo kWh, pomnožene s cenami v trenutku porabe.

Naslov tega članka je popolnoma napačen!

Resnica je takšna, da na poletni sončni dan opoldan efektivna moč vseh sončnih elektrarn v SLO skupaj doseže polovico moči JEK. In to je okoli 350 MW.

Proizvodnja pa se meri v MWh! In pri JEK je ta cca 700 MW x 24h. Pri sončnih elektrarnah pa je graf skupne efektivne moči takšen, da je ponoči nič, zjutraj počasi raste, opoldan je na maksimumu in proti večeru spet pada proti ničli.

Skupna instalirana moč vseh sončnih elektrarn konec leta 2024 je presegala 1.400 megavatov

pv.fe.uni-lj.si/medi...i_2024.pdf

Skupna efektivna moč je pri sončnicah zelo različna od skupne inštalirane moči.
In to velja tudi poleti opoldan!

Sicer pa si poglej na app.electricitymaps.com, s kakšno močjo vse slovenske sočnice skupaj trenutno proizvajajo. V najbolj optimalnih razmerah so kdaj prišle blizu 400 MW moči, kar je še vedno bistveno maj od inštalirane moči 1.400 MW.

www.eles.si/podatki-slovenija

Ko graf na tej strani raztegnem na 12 mesecev, kar je nekako smiselno, ker upošteva vse letne čase, teh 1400+ MW instalirane moči proizvede 9% električne energije. Nuklearka pa 40% s 650MW instalirane moči.