Pogledal sem upravljalske provizije in donose upravljalcev slovenskih DZU v obdobju zadnjih treh let in te primerjal s tujimi skladi. Ugotovil sem, da so rezultati kar se tiče donosov izjemno slabi, saj je v povprečju manj kot 20 % skladov v 3 letih doseglo donos preko 15 %, kolikor bi bile okvirno obresti od denarnih depozitov. za primerjavo so tuji skladi, ki se tržijo v Sloveniji v povprečju v več kot 50 % skladih premagali donose dolgoročnih bančnih depozitov in to ob nižjih upravljalskih provizijah. (npr. skladi Franklin Templeton Investement Fund imajo v povprečju upravljalsko provizijo okrog 1,5 %, pri nas najbolj oderuška DZU ALTA INVEST ima pri večini skladov kar 2,4 %, Ilirika 2,2 %, ostale naše okrog 2 %). Sprašujem se, ali smo vlagatelj res tako kratkovidni, da podpiramo take parazitske provizije, kot jih ima npr. ALTA INVEST z vlaganjem v njihove sklade. Te parazitske provizije na daljši rok namreč občutno siromašijo vrednost točke sklada.

[nemelk]
Pogledal sem upravljalske provizije in donose upravljalcev slovenskih DZU v obdobju zadnjih treh let in te primerjal s tujimi skladi. Ugotovil sem, da so rezultati kar se tiče donosov izjemno slabi, saj je v povprečju manj kot 20 % skladov v 3 letih doseglo donos preko 15 %, kolikor bi bile okvirno obresti od denarnih depozitov. za primerjavo so tuji skladi, ki se tržijo v Sloveniji v povprečju v več kot 50 % skladih premagali donose dolgoročnih bančnih depozitov in to ob nižjih upravljalskih provizijah. (npr. skladi Franklin Templeton Investement Fund imajo v povprečju upravljalsko provizijo okrog 1,5 %, pri nas najbolj oderuška DZU ALTA INVEST ima pri večini skladov kar 2,4 %, Ilirika 2,2 %, ostale naše okrog 2 %). Sprašujem se, ali smo vlagatelj res tako kratkovidni, da podpiramo take parazitske provizije, kot jih ima npr. ALTA INVEST z vlaganjem v njihove sklade. Te parazitske provizije na daljši rok namreč občutno siromašijo vrednost točke sklada.

Niso problematične samo upravljalske provizije, ampak tudi ostale. Infond recimo pri Krekovem Globalnem pobere (če v enem letu vstopiš in nato izstopiš ali prestopiš v drug sklad) čez 8%, kar je ogromno, če primerjaš stroške pri nakupu ETFov, ki imajo podobno gibanje.

Skladov ne moreš primerjati z depoziti, ampak s primerljivimi indeksi. Z depoziti lahko kvečjemu primerjaš sklade denarnega trga (z kratkoročnimi dopoziti) in obvezniške (z dolgoročnimi depoziti).

Slovenski skladi delijo podobno usodo kot banke. Njihov "odličen" prodajni kader v kombinaciji z zakonodajo in delovanjem ATVP daje svoje rezultate (koliko se vsak mesec vloži je vidno iz stolpca neto vplačila): www.a-tvp.si/Documen...upajVS.pdf

Glede na velikost upravljanja premoženja je stanja na ravni začetka novembra 2006. Glede na trend pa ni težko napovedati v katero smer se gre. Približno 40 mio eur, ki jih dobijo za upravljanje vsako leto bo verjetno čez nekal let le še lep spomin, saj ni malo takih, ki razmišljajo podobno kot ti in na koncu ugotovijo, da so žal nekonkurenčni.

Načeloma skladov res ne moreš primerjati z depoziti, vendar tudi če narediš primerjavo s primerljivimi indeksi npr. MSCI WORLD, ali kakšnimi drugimi, so v tem obdobju, ko sta bili pri večini globalnih indeksih leti 2010 in 2012 pozitivni, leto 2011 pa nekoliko negativno in je bil skupen donos indeksa MSCI WORLD okrog 15 %, kolikor je tudi donos dolgoročnega depozita. Primerjavo z depoziti sem namenoma naredil, ker najbolj nazorno prikaže, koliko se vlaganje v sklade slovenskih upravljalcev izplača glede na zajamčene bančne depozite. Vlagatelja namreč zanima, ali se izplača tveganje glede na potencialno višji donos, ki bi ga dosegel z vlaganjem sredstev v sklade. Razmere na trgu so bile take, da bi večina skladov moralo v zadnjih treh letih preseči donos bančnih depozitov, vendar je večina slovenskih skladov zaostala, oz. dosegla celo negativni donos. K temu so občutno pripomogle tudi oderuške upravljalske provizije, če pa je vlagatelj vplačal še vstopne stroške je pa rezultat še toliko slabši in so naši skladi povsem nekonkurenčni, kar na žalost na lastni koži prepozno spozna večina vlagateljev.

Zelo dobra tema, ki sem jo že sam želel nekajkrat izpostaviti. Slovenski vlagatelji, ki svoja sredstva naložijo v vzajemne sklade, plačujejo ene najvišjih upravljalskih provizij na svetu. Povprečna provizija za delniški vzajemni sklad v Sloveniji znaša približno 2,1% (to se nanaša na TER- total expense ratio). Svetovno povprečje delniških skladov pa znaša zgolj 1,29% (vir: faculty.london.edu/h...s2009.pdf) Poleg visokih upravljalskih provizij Slovenci plačujemo tudi izjemno visoke vstopne stroške (ang. initial load) in tudi izstopne stroške (ang. back end load). Več o izračunu teh stroškov lahko najdete na linku, ki sem ga posredoval.
Sicer tudi sam delam v finančni industriji, ki pa za razliko od skladov vendarle ponuja bistveno več storitve (nasvet, prilagoditev portfelja željam in potrebam stranke, davčne zadeve itd.). Osebno ocenjujem, da bo tudi v Sloveniji srednjeročno prišlo do zniževanja stroškov, ker so le te bistveno višji kot v drugih državah. ETF so v svetu najhitrejše rastoči finančni produkt. V Sloveniji še vedno nimamo ponudnika, ki bi tržil tovrstne produkte. To je dovolj zgovoren podatek....

Nekoliko bolj podrobno sem preučil, kam gre denar od parazitsko visokih upravljalskih in drugih provizij pri ALTI INVEST, ki z najvišjimi upravljalskimi provizijami najbolj negativno izstopa. Iz letnega poročila družbe, je razvidno, da sta izvršna direktorja kljub izjemno podpovprečno slabim rezultatom njihovih stroritev upravljanja, dobila izplačano v letu 2011 vsak okrog 90.000 €. Poleg njiju je pri ALTI še cela armada direktorjev in takšnih ali drugačnih vodij, primanjkuje pa kvalitetnih izkušenih operativnih strokovnjakov. Tako je bil npr. pri upravljanju mojega premoženja kot skrbnik določen mlad fant, ki ni imel niti višješolske izobrazbe, analitik, ki je pripravil precej nakupno prodajnih predlogov zanj, prav tako, tako, da tako porazen rezultat storitve gospodarjenja in večine ostalih pri ALTI INVEST niti ne preseneča.

tvoj prispevek drži, imaš prav.

[MatejBa]
tvoj prispevek drži, imaš prav.

Donose zbija tudi pajdaško upravljanje, ki jim omogoča, da pobirajo čim več provizije. V kolikor tega ne bi bilo, bi bila sredstva v upravljanju še kakšnih 100 mio eur nižja, kar pa pomeni, da na ta račun poberejo dodanto nekaj mio eur upravljaske provizije.

Da bo bolj jasno naj navedem primer: VS Skala, ki so ga sedaj skrili v Infond Life, je imel skoraj 3% (vir: www.infond.si/filead...nov12.pdf) ali približno 280.000 eur v vzajemnem skladu NFD 1 in za to DZU Infond dobil približno 6.000 eur upravljalske provizija vsako leto (če na vstopno in izsopno pozabimo), VS NFD 1 je za ta znesek tudi obračunal 6.000 eur upravljske provizije in jo plačal DZU NFD. A to je le drobiž, saj je NFD 1 devetkrat večji znesek (za katerega je obračunal upravljalsko provizijo v višini 60.000 eur na leto in jo plačal DZU NFD) vložil v VS KD dohodkovni (vir:www.nfd.si/datoteke/...01212.pdf) kjer pa je za isti znesek KD DZU še enkrat obračunala upravljalsko provizijo. Včasih je imel NFD 1 v portfelju še Savo, Sava pa VS NFD 1, kar razen temu da si DZU izplača več upravljalske provizije, ne pripomore k višjim donosom. Tega je bilo včasih še več, sedaj pa se zaradi vsakomesečih upadov sredstev v VS, tudi na tem področju vzajemni skladi čistijo, saj jim take mahinacije zmanjšujejo primerljivost z indeksi.

Na ta račun se zbijajo donosi. Upoštevati je namreč treba, da je poleg upravljaljske provizije ponavadi še izstopna ali pa celo vstopna, kar lahko donose zniža tudi do 6 odstotkov, če pa je veriga daljša pa mnogokratnik tega.

Upam, da moj odgovor pojasni zakaj so donosi nižji kot bi lahko bili. Moje mnenje je namreč, da upravljalci žal najprej poskrbijo zase, a ta zgodba se na dolgi rok ne kaže kot uspešno kar je razvidno iz trenda sredstev, ki jih imajo v upravljanju in številu vlagateljev (www.a-tvp.si/Documen...pajVS.pdf)
Vse manj strank se namreč zadovolji z odgovorom, da morajo razpršiti tveganja.

Da ne bom(o) samo kritizirali visokih upravljalskih provizij, smo se že meseca septembra odločili, da vlagateljem ponudimo ugoden dostop do slovenskih državnih obveznic: www.nlb.si/investira...oslovensko saj znaša upravljalska provizija za tak portfelj 0,5% letno + 20% DDV, brez vstopnih, izstopnih (po preteku enega leta) ali transakcijsih stroškov. Prav tako smo v novi akciji strankam ponudili zelo ugoden dostop do slovenskega delniškega trga: www.nlb.si/delniski-...-slovensko . Upravljalska provizija za portfelj slovenskih delnic znaša 0,5% letno + 20% DDV, brez vstopnih, izstopnih stroškov (po preteku 2 let) in brez transakcijskih stroškov (izjema so stroški Ljubljanske Borze).

[Polikarpov]
Da ne bom(o) samo kritizirali visokih upravljalskih provizij, smo se že meseca septembra odločili, da vlagateljem ponudimo ugoden dostop do slovenskih državnih obveznic: www.nlb.si/investira...oslovensko saj znaša upravljalska provizija za tak portfelj 0,5% letno + 20% DDV, brez vstopnih, izstopnih (po preteku enega leta) ali transakcijsih stroškov. Prav tako smo v novi akciji strankam ponudili zelo ugoden dostop do slovenskega delniškega trga: www.nlb.si/delniski-...-slovensko . Upravljalska provizija za portfelj slovenskih delnic znaša 0,5% letno + 20% DDV, brez vstopnih, izstopnih stroškov (po preteku 2 let) in brez transakcijskih stroškov (izjema so stroški Ljubljanske Borze).

Če bi bil administrator, bi ta post brisal, saj si NLB glede na izplačilo regresov v letu 2012, lahko privošči običajen oglas.

Se mi zdi zelo nehigienično da pobirate upravljalsko provizijo za obveznice, ki so zelo nelikvidne in z njimi ne boste trgovali. Ne vem zakaj bi vam nekdo dal 150 eur na leto, če lahko obveznice sam vpiše in jih ima do dospetja, s tem pa nima nobenih stroškov. A produkta, ki bi za upravljanje mercatorjevih komercialnih zapisov zaračunaval 0,3% provizijo, pa nimate. Ne vem koga imate za norca, da vam da 30.000 eur!!

Podobno je s produktom slovenskih delnic, kjer so argumenti zelo trhli in me spominjajo na trženje Delnice in želje ene bivše borzne hiše po napihovanju slovenskih delnic s promocijo Zlata jajca, ki mu je prvič uspela, drugič pa ni ravno dobro kazalo. Po moje je veliko ceneje kupiti kakšen certifikat (npr. RCB7J9 preko OTC). Glede na vstopni znesek je verjetno cela množica strank.

A lahko malo več napišete o vaših akcijah (koliko časa ga tržite, koliko imate strank,...), saj (bo)ste verjetno eden večjih igralcev na trgu in boste zaradi tega verjetno vplivali na cene, saj s 30 strankami presežete dnevni promet na LJSE, s 300 pa lahko že presežete promet kakšnega bolj sušnega meseca? Vplivi bodo tako na pozitivno, kakor tudi negativno smer. Verjetno pa (bo)ste pri veliko poslih posredovali kar na obeh straneh. Sem misil, da se je to z odprtjem trga zaključilo, a očitno se nekaterim še kolca po starih časih. Glede na prejšnje poste me res zanima kako ste uspešni, saj je provizija za upravljanje glede na vzajemne sklade res ugodna.

Se mi zdi zelo nehigienično da pobirate upravljalsko provizijo za obveznice, ki so zelo nelikvidne

Ne vem, če imava v mislih isti trg. Obveznice kotirajo v tujini (www.mtsdata.com/cont...l/fixing/)

in z njimi ne boste trgovali.

Gre zgolj za začetno strukturo portfelja, ki se bo spreminjala. Prav tako bomo reinvestirali kupone.

Ne vem zakaj bi vam nekdo dal 150 eur na leto, če lahko obveznice sam vpiše in jih ima do dospetja, s tem pa nima nobenih stroškov.

Verjetno si pozabil na: stroške odpiranja trgovalnega računa, stroške vodenja računa, stroške ležarin, stroške poravnave, stroške borznega posrednika...

A produkta, ki bi za upravljanje mercatorjevih komercialnih zapisov zaračunaval 0,3% provizijo, pa nimate. Ne vem koga imate za norca, da vam da 30.000 eur!!

Takšnega produkta žal nimamo.

Podobno je s produktom slovenskih delnic, kjer so argumenti zelo trhli in me spominjajo na trženje Delnice in želje ene bivše borzne hiše po napihovanju slovenskih delnic s promocijo Zlata jajca, ki mu je prvič uspela, drugič pa ni ravno dobro kazalo. Po moje je veliko ceneje kupiti kakšen certifikat (npr. RCB7J9 preko OTC). Glede na vstopni znesek je verjetno cela množica strank.

Nedvomno obstajajo druge opcije investiranja v slovenski delniški trg. Redko katera pa bo cenovno tako ugodna.

A lahko malo več napišete o vaših akcijah (koliko časa ga tržite, koliko imate strank,...),

Čas trajanja akcije bo odvisen od zanimanja za tovrstne naložbe.

saj (bo)ste verjetno eden večjih igralcev na trgu in boste zaradi tega verjetno vplivali na cene, saj s 30 strankami presežete dnevni promet na LJSE, s 300 pa lahko že presežete promet kakšnega bolj sušnega meseca?

Na ljubljanski borzi nismo ravno največji igralec. Želimo pa prisotnost na tem trgu povečati.

Verjetno pa (bo)ste pri veliko poslih posredovali kar na obeh straneh. Sem misil, da se je to z odprtjem trga zaključilo, a očitno se nekaterim še kolca po starih časih.

Ne vem kaj imaš v mislih. V okviru naše storitve z banko ne trgujemo, ampak transakcije izvajamo transparentno na trgu.

Glede na prejšnje poste me res zanima kako ste uspešni, saj je provizija za upravljanje glede na vzajemne sklade res ugodna.

V letu 2012 45% povečanje sredstev v upravljanju. Največji AuM med ponudniki upravljanja premoženja v Sloveniji.

[Polikarpov]
> Se mi zdi zelo nehigienično da pobirate upravljalsko provizijo za obveznice, ki so zelo nelikvidne

Ne vem, če imava v mislih isti trg. Obveznice kotirajo v tujini (www.mtsdata.com/cont...l/fixing/)

V mislih sem imel trg LJSE, saj tam kotira oz. je kotiralo večino obveznic RS. Tako so vaš produkt predstavljali referenti v poslovalnicah.

> in z njimi ne boste trgovali.

Gre zgolj za začetno strukturo portfelja, ki se bo spreminjala. Prav tako bomo reinvestirali kupone.

V čem je smisel trgovanja z obveznicami, če si omejen le nanje. A ste pri donosnosti upoštevali, da je treba na obresti plačati davek?

> Ne vem zakaj bi vam nekdo dal 150 eur na leto, če lahko obveznice sam vpiše in jih ima do dospetja, s tem pa nima nobenih stroškov.

Verjetno si pozabil na: stroške odpiranja trgovalnega računa, stroške vodenja računa, stroške ležarin, stroške poravnave, stroške borznega posrednika...

Teh stroškov, razen provizije za trgovanje, večina resnih borznih hiš nima. To je neka čudna posebnost, ki se jo greste v Sloveniji, zato je trgovanje tako drago.

>A produkta, ki bi za upravljanje mercatorjevih komercialnih zapisov zaračunaval 0,3% provizijo, pa nimate. Ne vem koga imate za norca, da vam da 30.000 eur!!

Takšnega produkta žal nimamo.

Ne vem zakaj ne naredite produkta, ki ga ostali ne bi ponujali (npr. upravljanje sredje afriških delnic)?

> Podobno je s produktom slovenskih delnic, kjer so argumenti zelo trhli in me spominjajo na trženje Delnice in želje ene bivše borzne hiše po napihovanju slovenskih delnic s promocijo Zlata jajca, ki mu je prvič uspela, drugič pa ni ravno dobro kazalo. Po moje je veliko ceneje kupiti kakšen certifikat (npr. RCB7J9 preko OTC). Glede na vstopni znesek je verjetno cela množica strank.

Nedvomno obstajajo druge opcije investiranja v slovenski delniški trg. Redko katera pa bo cenovno tako ugodna.

Pri takem znesku se da že marsikaj dogovoriti in ne dvomim, da bi lahko našel še kakšno bolj ugodno.

> A lahko malo več napišete o vaših akcijah (koliko časa ga tržite, koliko imate strank,...),

Čas trajanja akcije bo odvisen od zanimanja za tovrstne naložbe.

A s tem lahko sklepamo, da trenutno ni zanimanja?

> saj (bo)ste verjetno eden večjih igralcev na trgu in boste zaradi tega verjetno vplivali na cene, saj s 30 strankami presežete dnevni promet na LJSE, s 300 pa lahko že presežete promet kakšnega bolj sušnega meseca?

Na ljubljanski borzi nismo ravno največji igralec. Želimo pa prisotnost na tem trgu povečati.

S tovrstnimi produkti jo nedvomno boste, na srečo pa očitno še niso tako uspešni, da bi vplivali na cene.

> Verjetno pa (bo)ste pri veliko poslih posredovali kar na obeh straneh. Sem misil, da se je to z odprtjem trga zaključilo, a očitno se nekaterim še kolca po starih časih.

Ne vem kaj imaš v mislih. V okviru naše storitve z banko ne trgujemo, ampak transakcije izvajamo transparentno na trgu.

Če upravljate eni stranki portfelj in želi izplačilo 10.000 eur, isti dan pa pride stranka, ki prinese 10.000 eur. Enostavno delnice prve stranke prensete na račun druge stranke. Borze za to ne rabite, a greste vseeno preko borze in zbijate donose obeh?

> Glede na prejšnje poste me res zanima kako ste uspešni, saj je provizija za upravljanje glede na vzajemne sklade res ugodna.

V letu 2012 45% povečanje sredstev v upravljanju. Največji AuM med ponudniki upravljanja premoženja v Sloveniji.

To verjetno pojasni porast tećajev na LJSE. Predvidevam, da v 2008 oz. 2009 ste pa imeli večji upad?

Podeljene so zvezdice in kipci skladom. Zanimivo, da so izjemno skromne rezultate (zgolj en kipec pri celi paleti skladov) dosegli pri ALTI INVEST, ki ima krepko najvišje upravljalske provizije, pri Franklin Templetonu, ki ima v povprečju skoraj pol nižje upravljalske provizije in v povprečju krepko boljše rezultate, kot ALTA INVEST pa sedem kipcev. Kdaj se bodo upravljalci spomnili, da bodo plačilo za svoje delo (provizijo) prilagodili kvaliteti (donosu), ali jih bomo morali na to primorati vlagatelji?

[nemelk]
Kdaj se bodo upravljalci spomnili, da bodo plačilo za svoje delo (provizijo) prilagodili kvaliteti (donosu)...

...a je to retorično vprašanje...

...ali jih bomo morali na to primorati vlagatelji?

...vlagatelji, ki ne razmišljajo s svojo glavo, si nižjih upravljalskih provizij niti ne zaslužijo.

Mislim, da vlagatelji vse bolj mislijo s svojo glavo in čeprav prepozno umikajo sredstva iz skladov in jih premikajo v druge naložbe, kjer so nižje provizije ali jih ni, in boljši donosi, skladi v večini primerov na dolgi rok niso konkurenčni niti bančnim depozitom, razmerje tcveganja glede na pričakovani donos, tako nikakor ne upraviči naložbe, sploh pri skladih z najvišjimi provizijami, kot je ALTA in podobni.

Vsekakor 7,2 % triletna upravljalska provizija, kot jo ima ALTA INVEST pri večini svojih skladov, v primerjavi s povprečnim 5,3 % triletnim donosom (oz. 1,76 % letnim) njihovih skladov, je jasno, da ni nikakršnega sorazmerja. Za primerjavo znaša donos dolgoročno (nad 5 let) vezanih bančnih depozitov tudi preko 15 % v treh letih, kar pomeni, da mora imeti vlagatelj izjemno srečo pri naboru skladov, da premaga donos bančnih depozitov, v nemalo primerih pa se zgodi, da vlagatelj v njihove, ali tudi druge sklade po treh ali celo petih letih ne ohrani niti glavnice.

[nemelk]
Vsekakor 7,2 % triletna upravljalska provizija, kot jo ima ALTA INVEST pri večini svojih skladov, v primerjavi s povprečnim 5,3 % triletnim donosom (oz. 1,76 % letnim) njihovih skladov, je jasno, da ni nikakršnega sorazmerja. Za primerjavo znaša donos dolgoročno (nad 5 let) vezanih bančnih depozitov tudi preko 15 % v treh letih, kar pomeni, da mora imeti vlagatelj izjemno srečo pri naboru skladov, da premaga donos bančnih depozitov, v nemalo primerih pa se zgodi, da vlagatelj v njihove, ali tudi druge sklade po treh ali celo petih letih ne ohrani niti glavnice.

Vem, da misliš, da precej veš.

Vem da ne vem toliko kot ti. Kdo se sploh more kosati s tabo. Nekaj malega pa vseeno vem, da vem in to je to, da je s skladi slovenskih upravljalcev zaradi povečini slabega upravljanja v kombinaciji z nenormalno visokimi provizijami, ki dodatno siromašijo portfelj, malo kdo prekosil donos, ki bi ga prinesli depoziti, kot najbolj konzervativna naložba ali pa benchmark.

[nemelk]
Vem da ne vem toliko kot ti. Kdo se sploh more kosati s tabo. Nekaj malega pa vseeno vem, da vem in to je to, da je s skladi slovenskih upravljalcev zaradi povečini slabega upravljanja v kombinaciji z nenormalno visokimi provizijami, ki dodatno siromašijo portfelj, malo kdo prekosil donos, ki bi ga prinesli depoziti, kot najbolj konzervativna naložba ali pa benchmark.

Glej, jaz se sicer popolnoma strinjam, da so provizije slo skladov precej visoke, za kar nudijo, da le-te na dolgi rok siromašijo portfelj in da skladi večinoma ne presegajo benchmarkov.