Lepo, ampak zna biti, da je zdaj na zenitu. Sledi pa upad, ki se počasi že dogaja.

Brodnjak je napovedoval milijardo EUR dobička, ampak iz tega verjetno ne bo nič, ker je voz zdaj krenil v drugo smer. Počasi po klancu navzdol!

Enako velja za celotni evropski bančni sektor. Vsaka pravljica se enkrat konča, bančništvo pa je sploh izrazito ciklična dejavnost.

Ne gre drugače kot da udari ven povezanost z realnim sektorjem. In evropski industriji gre slabo, sledijo lahko kakšni večki stečaji in posledično za banke odpisi terjatev. V vsakem primeru pa zelo šibka rast, ki pomeni težave pri plasiranju denarja v kredite.

Sam menim, da na 1 mrd dobička do 2030 ne bo prišel razen v primeru precej velikega prevzema ali več manjših.
Organsko pa bo prilezel do nekje pol poti t.j. 750-800 mio EUR čistega dobička. Pač preprosto z upoštevanjem obrestno-obrestne rasti. Velikih popravkov vseeno ne pričakujem (tudi le-ti se nato v veliki meri v daljšem obdobju poplačajo, in še to po višji obrestni meri kot nominalno v pogodbah, zgolj majhen del v write-off), saj so SLO družbe danes zelo nizko zadolžene v primerjavi s predhodno krizo, s svetom pa sploh.
Tudi če realizira "samo" teh 750-800 mio EUR dobička, je vrednost bolj proti 250EUR/delnico kljub morebitnim takrat nižjim multiplikatorjem zaradi deželnega rizika in nelikvidnosti. Vsaj zadnje bo do takrat mogoče že rešeno v okviru skupne EU borze (?).
Sam sem dolgoročen vlagatelj, kupim in pozabim, vmes zgolj čekiram, če zgodba še drži in barka pluje v pravo smer in so mi nižji tržni multiplikatorji dobrodošli za cenejši vstop. Nato pustim, da kapital v miru dela :) (Warren&Charlie princip).
Ostajam lastnik, vsem solastnikom želim mirne čase in dobrega brodnjaka&Co.

NLB z dobrim direktorjem dokazuje, da se da. Tudi v Slovenistanu, zadnji komunistični republiki.

Lahko bi bili NLB delničarji malo solidarni in bi delili dividendo z manj srečnimi KBM kolegi... ;)

Še nisem pokril vse kar sta mi šivilja&co in jazbečar z Banke SLO nacionalizirala: 50.000 EUR v NKBM in 11.000 lotov Banke Celje (po book value preden so poljski/romunski študentje po navodilu šivilje in jazbečarja ocenjevali vrednost kolateralov) vredno čez palec 5 mio EUR...
Ko/če to pokrijem, z veseljem delim s teboj. Pa še s kom...

Jaz sem na srečo ze pokril zgubo nkbm.
Z nlb sem imel srečo in sedaj lepe dividende. Upam,da se traja.

Bravo!
In hvala. Nekaj časa sem bil na vlaku in kljub prezgodnjemu izstopu je bilo dobro.

Samo za info ,koliko so bile vredne na lot pred izbrisom
lp

Najnižja book value po tem, ko so poljsko/romunski študentje že svinjali po kolateralih še vedno več kot 80EUR/delnico (2013). In preden je država dokapitalizirala. Torej sem še vedno imel po book value cca. 900.000 EUR.
Banka CE je bila ves čas enakavredna Gorenjski banki, ki se ni uklonila BS in je bila na koncu zmagovalka. In s tem njeni lastniki. Ni pristala na izmišljena vrednotenja kolateralov. Pri Banki CE pa je predsednik uprave Drofenik naredil samomor, ker so mu lastnike in vpisnike obveznic poradirali in razlastninili (ne razvodenili!!!) brez uradnega postopka in mimo določb involvenčnega prava ter banko nacionalizirali brez potrebe. In nato seveda z janičarji (preostala člana uprave Vozel in Leskovar, takrat upogljiva smrkavca) pripojili k Abanki, da so zakrili svinjarijo in prstne odtise. Leskovar je za kratek čas postal član uprave Abanke in kasneje utonil v pozabo. Vozel še prej. Vsi imajo radi izdajo, nobeden ne mara izdajalcev.

I POSLOVNO POROČILO
1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA BANKE
- zneski v tisoč evrih
2014 2013 2012
1 2 3 4=1:2 5=2:3
1. Izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra)
Bilančna vsota 1.711.982 1.815.228 2.270.076 94 80
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 1.251.321 1.274.152 1.416.899 98 90
- pravnih oseb in s.p. 580.748 616.295 716.570 94 86
- prebivalstva 670.573 657.857 700.329 102 94
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 891.629 1.240.057 1.590.853 72 78
- pravnim osebam in s.p. 600.212 930.480 1.265.826 65 74
- prebivalstvu 291.417 309.577 325.027 94 95
Celotni kapital 201.581 40.758 157.943 495 26
Oslabitve finančnih sredstev in rezervacije 162.997 360.139 166.432 45 216
Obseg zunajbilančnega poslovanja 360.701 524.980 551.939 69 95
2. Izkaz poslovnega izida (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)
Čiste obresti 39.012 37.291 46.589 105 80
Čisti neobrestni prihodki 32.022 94.680 24.714 34 383
Redni stroški (28.688) (30.610) (31.848) 94 96
Stroški restrukturiranja (1.052) - - - -
Amortizacija (2.593) (2.891) (3.392) 90 85
Oslabitve in rezervacije (64.352) (214.054) (63.600) 30 337
Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja (25.651) (115.584) (27.537) 22 420
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 4.550 (10.673) 2.553 (43) (418)
3. Izkaz vseobsegajočega donosa
Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (8.135) 8.478 1.844 (96) 460
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega
vseobsegajočega donosa (279) 586 (265) (48) (221)
4. Število komitentov
- prebivalstvo 127.766 132.735 136.144 96 97
- pravne osebe 6.596 6.936 7.423 95 93
5. Število zaposlenih (na dan 31. decembra) 468 500 508 94 98
6. Delnice
Število delničarjev 1 706 709 - 100
Število delnic 5.000.000 508.629 508.629 983 100
Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek
kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v evrih) 10 33 33 30 100
Knjigovodska vrednost delnice (v evrih) 38 80 311 48 26
7. Kazalci v %
Kapital
Količnik kapitalske ustreznosti 18,22 2,49 13,01 732 19
Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni
vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti na
razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 13,01 21,61 7,96 60 271
Profitabilnost
Obrestna marža 2,35 1,73 1,93 136 90
Marža finančnega posredništva 4,28 6,13 2,95 70 208
Donos na aktivo po obdavčitvi (1,27) (5,87) (1,03) 22 570
Donos na kapital pred obdavčitvijo (45,76) (81,59) (15,37) 56 531
Donos na kapital po obdavčitvi (37,64) (89,12) (13,95) 42 639
Stroški poslovanja
Operativni stroški na povprečno aktivo 1,95 1,56 1,46 125 107

SEONET
Pojasnilo banke k revidiranemu Letnemu poročilu Banke Celje d.d. in Skupine Banke
Celje d.d. za leto 2014
V poslovnem letu 2014 je banka realizirala bilančno vsoto, ki je konec leta 2014 znašala 1,712
milijonov evrov, dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij pa je bil ustvarjen v višini
38,7 milijonov evrov. Po prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ter
oblikovanju oslabitev in rezervacij je bil realiziran negativni finančni rezultat po obdavčitvi v
višini 21,1 milijonov evrov. Kapitalski količniki so po dokapitalizaciji ponovno presegli
regulatorno raven, na dan 31. 12. 2014 je kapitalska ustreznost banke znašala 18,22 %.
Redno letno revizijo računovodskih izkazov banke in skupine za leto 2014 je opravila
pooblaščena revizijska hiša Deloitte Revizija d.o.o. Ljubljana. Revizor je letno poročilo
pregledal in nanj nima vsebinskih pripomb. Glede na začetek procesa združevanja Banke
Celje in Abanke je v poročilu dodan pojasnjevalni odstavek, da računovodski izkazi banke ne
vsebujejo učinkov, ki bi nastali kot posledica združitve Banke Celje in Abanke.
Uprava banke
Datum: 30. 4. 2015

jaz menim da ni na zenitu, ker slovenci hrčkajo 25 milijard na bankah, kar je unikum v svetu in super za banke. Tako da ima
NLB veliko prednost ker dobi res poceni denar.

Veliko je govora o teh 25bn Slovencev na bankah...ampak dejte mal pogledat, kok to znese na prebivalca, in kako se to primerja z drugimi državami.

Hint: V primerjavi z Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Nemčijo...in tudi Združenim Kraljestvom sploh ne odstopamo kot posebni "hrčkarji"

Kako mogel biti tako naiven da si štajercem zaupal denar oziroma investiral v štajerske banke? Šivilja in jazbečar sta tedaj potegnila edino mogočo potezo če sta hotela ustaviti štajerski samouničevalni virus. Če ne bi bilo tistega "čiščenja" tedaj bi bila danes cela slovenska finančna infrastruktura okužena s tem štajerskim samouničevalskim virusom. Tisto kar se je vse počenjalo v tedsnji NKBM se ni v nobeni drugi tedanji banki na ozemlju Slovenije z izjemo Hypo banke, ki pa je bila že ustanovljena iz enega samega razloga, pranja denarja iz umazanih privatizacij v Vzhodni Evropi po padcu železne zavese, zato so tudi avstrici tako mirno požrli njen propad in vse skupaj zelo hitro porinili v arhive, da slučajno komu ne bi med postopkom likvidacije padlo na misel da bi šel poslovanje Hypo banke forenzično analizirati, ker bi se potem ugotovilo tudi to koliko denarja od te mega pralnice je ostalo v Avstriji.

[velikipok]
Sam menim, da na 1 mrd dobička do 2030 ne bo prišel razen v primeru precej velikega prevzema ali več manjših.
Organsko pa bo prilezel do nekje pol poti t.j. 750-800 mio EUR čistega dobička. Pač preprosto z upoštevanjem obrestno-obrestne rasti.

KAj pa je to obrestno-obrestna rast? Ne mi rečt da se dobiček (nekak?) obrestuje in pol obresti tudi (še bolj nekak?) obrestujejo in bo iz tega ratalo kar 800 mio po inerciji? :)
Po moje bo še kar nekaj dežja padlo preden bojo tile 1mrd nardili, mogoč bo prej vmes spet kak bail-in vskočil...

Podoben (ne enak!) princip kot pri obrestno-obrestnem računu. Zato pa je pomembno, da firma raste ali da vsaj ne deli vsega dobička. Vsaka rast dodatno nalaga osnovo. Imaš osnovo x (za NLB zelo približno 3.500).
Letos narediš 500, 250 razdeliš, za preostalih 250 se poveča osnova x in sedaj znaša 3.750, ki jih zaposliš in imaš naslednje leto ob enaki donosnosti 15% cca 540 dobička. Vajo ponavljaš vsako leto in... ojla si po 5-6 letih na 750. Če pa še kakšen prevzem pade, pa lahko gre višje. In seveda je osnova (book value) po 5-6 letih ustrezno višja, za cca. 50%. Da ne boš zopet zajamrafl, vem da ne bo 15%, prej bo šlo navzdol. Ampak za obrazložitev kaj in kako. In ja multipli bodo tudi drugačni, če bik potem enaki ali višji, če medved nižji (bo pa book value ustrezno višja in se bo tudi s tem vsaj del pokompenziral).
Podobno analogijo prijateljem nefinančnikom razlagam tudi "za pustim primiru, da kapital v miru deluje". Dividende reinvestiram v ta isti papir. In reinvestirani del mi v naslednjih letih tudi deluje...
Evo, to. Ne najbolj posrečena primerjava, ne najbolj posrečen izraz, ampak to sem mislil. In ker večina ljudi ne razume, sem mislil, da je to bolj razumljivo. Pa zgleda ni... Ej, je-bi-ga, my mistake!

[velikipok]
Še nisem pokril vse kar sta mi šivilja&co in jazbečar z Banke SLO nacionalizirala: 50.000 EUR v NKBM in 11.000 lotov Banke Celje (po book value preden so poljski/romunski študentje po navodilu šivilje in jazbečarja ocenjevali vrednost kolateralov) vredno čez palec 5 mio EUR...
Ko/če to pokrijem, z veseljem delim s teboj. Pa še s kom...

U jebemti, si pa orenk popušil!?

Res je, bolečina je (bila) huda. Ne bom je pozabil...

[velikipok]
Podoben (ne enak!) princip kot pri obrestno-obrestnem računu. Zato pa je pomembno, da firma raste ali da vsaj ne deli vsega dobička. Vsaka rast dodatno nalaga osnovo. Imaš osnovo x (za NLB zelo približno 3.500).
Letos narediš 500, 250 razdeliš, za preostalih 250 se poveča osnova x in sedaj znaša 3.750, ki jih zaposliš in imaš naslednje leto ob enaki donosnosti 15% cca 540 dobička. Vajo ponavljaš vsako leto in...

ok hvala za pojasnilo. Tale logika se seveda hitro podre, če npr se prične ožiti spread med om na avisto in DFratom pri ecb, kar se zgodi bodisi, da folk začne premikat sredstva h (neo)konkurenci (kar se zna zgodit z menjavo generacij) al pa će ecb še niža om, kar sicer je malo verjetno ker so izjavli da so pri 2% na neutral om in so kao zadovoljni

tale tvoj račun deluje če je vsako leto ca isti dobiček in vse deluje s podobnimi stopnjami oz om kar pa zna hitro naletet na partybreakerja

Res je, imaš prav. Ampak še 2 leti ne pričakujem pretresov za banke oz. specialno za NLB...