Za navdušene ljubitelje obrestnih mer predlagam, da se zadolžijo v JPY (japonski jen) po šestmesečnem LIBOR-ju na jen, ki znaša 0,68% letno + pribitek in nato plasirajo sredstva v prvi madžarski banki čez mejo, kjer za HUF (madžarski forint) dobijo po šestmesečnem BUBOR (Budapest interbank offer rate) 8% letno. Pri celi zadevi bi še več kot z obrestmi zaslužili s padanjem JPY (katerega ste dolžni) na HUF, ki je v zadnje pol leta padel iz 190 na 160. Posamična tečaja EUR HUF in EUR JPY vas sploh ne obremenjujeta. Kdor pa se potrudi do Islandije lahko dobi na šestmesečnem RIBOR-ju (Reykjavik inter bank offer rate) celo 14,4% na letnem nivoju za depozit v islandskih kronah. Pa pravijo, da obvezniški vzajemci in money market skladi ne zagotavljajo tveganj in donosov. 

ne pol te obremenjuje samo še YPN HUR
kar je pa približno enako kot prej?

Katera slovenska banka pa to nudi?
Nekako se mi ne ljubi za par 1000 € rajžat po svetu.

Na NLB-ju, SKB-ju ne razmisljajo o pretvorbah zato ker sploh ne ponujajo kreditov vezanih na CHF LIBOR...

Zanimivo je tudi, da so marže pri kreditih pri različnih bankah tako raznolike, da se vprašaš, zakaj to komitenti sploh še tolerirajo... Npr. večvalutni kredit za 15 evro tisočakov vezan na libor chf na Hypotu pride cca 1800 eur vseh obresti. Pri NLB-ju za isti znesek vezan ne euribor (drugega itak nimajo) plačaš 2650 eurov za obresti. Od tega odštejemo še zavarovanje preko zavarovalnice, ki je pri obeh cca 550 evrov; kar ostane je provizija banke, pri hypotu 1250 pri nlb 2100 - kar pomeni 70% večje marže na nlbju.

Za nepremičnine ga gotovo poznajo:
http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=2280
tudi obrestne mere niso vedno dokončne ;)

Torej vzames kredit na hypo v chf in zamenjas v euro če  kredit v chf postane dražji.

ecco7756 je napisal(a):
Torej vzames kredit na hypo v chf in zamenjas v euro če kredit v chf postane dražji.

Ja, banka bo pa mirno gledala, kako ti najprej profitiras z enim kreditom z nizjo anuiteto, ko so pa oni na vrsti da tebe oberejo, bos pa zamenjal.

Bancne storitve so stvar odlocitve bank in jih lahko ukinejo vsak trenutek - nihce vam ne garantira, da bo recimo cez nekaj let, ce zacneta CHF ali libor kam divjati moznost  zamenjave kredita se na voljo (a imate to v pogodbi? dvomim!) ali da ne bo zraven se odiralske provizije oziroma kazni za predcasno poplacilo. Kako je slovencem vse samoumevno, da bodo ravno oni tisti, ki bodo nategnili banko in ne obratno. Pa dobro, a mislite da bi banke ponujale kredite v CHF ce ne bi *sedaj* izgledali privlacno?

Pri Hypo banki menda ni ravno tako, kot je navedeno v članku in tudi na Hypovi spletni strani! Pri osebnem poizvedovanju sem dobil informacijo, da je strošek menjave sestavljen iz stroška menjave, stroška notarske overitve in stroška spremembe vpisa v zemljiško knjigo, vse skupaj ocenjeno na ca 200 €. Osebno menim, da je smotrno vzeti kredit v drugi valuti (CHF ali JPY) s tem, da je potrebno vso razliko do mesečne obveznosti iz evrskega kredita varčevati v neki likvidni obliki. Da pa banke ne nudijo obročnega načina odplačevanja, me pravzaprav ne preseneča, ker je njihova ustvarjena obrestna marža kar nekaj nižja. Kombinacija švicarskega ali jenskega kredita in obročnega kredita bi pa znala biti zelo zanimiva.

Tole s varčevanjem razlike sploh ni slaba ideja. Likvidnost je lahko tja med 30 in 90 dni, saj se znotraj tega obdobja utegne pokazati nujnost spremembe.

Ne banke ne bi ponujale kredite v chf če ne bi bili privlačni. Pa misliš da jih banka ponuja zato ker so zanjo neprivlačni?

Piše se o kreditih na 15 let, slikice so pa za 3 leta - kateri šef bi bil zadovoljen s tako analizo?

ecco7756 je napisal(a):
Ne banke ne bi ponujale kredite v chf če ne bi bili privlačni. Pa misliš da jih banka ponuja zato ker so zanjo neprivlačni?

Ne vem, kaj hoces povedati, a moj point je bil to, da bo banka ponujala tiste stvari, ki bodo za kreditojemalce izgledale ugodne, zanjo pa profitabilne ali vsaj varne. Seveda CHF kredit obstaja ravno zato, ker je na videz zelo ugoden, za banko pa varen (ker nosis rizike ti). A nikoli ne smes pozabiti, da bos kredit odplaceval 15, 20 ali celo 30 let. Ce obstaja moznost ugodnega poplacila kredita sedaj, ni receno da bo obstajala takrat, ko bo to za banko neugodno (razen ce je to eksplicitno zapisano v pogodbi, pa dvomim da je).

na Nlb-ju ponujajo tudi kredite vezane na CHF LIBOR in sicer stanovanjske!!!

Kredit lahko poplačaš kadarkoli, ne glede na valuto, so pa stroški izdelave obračuna(ca 25-35€) in polovico stroškov odobritve kot neke vrste nadomestilo. Če kredit poplačuješ z drugim, potem imaš spet stroške odobritve, notarja,..

Tudi dani kredit v chf za banko ni varen, če se za to ustrezno ne zavaruje, glede na to da banke dobijo veliko depozitov v evrih, ponujajo pa kredite v chf, tvegajo pa, da vrnjen kredit v chf ne bo zadostoval za pokritje depozita v evrih, ker se lahko zgodi da chf pade nasproti eur. Kreditojemalec v chf pa itak tvega.

0418JurgL je napisal(a):
Npr. večvalutni kredit za 15 evro tisočakov vezan na libor chf na Hypotu pride cca 1800 eur vseh obresti. Pri NLB-ju za isti znesek vezan ne euribor (drugega itak nimajo) plačaš 2650 eurov za obresti. Od tega odštejemo še zavarovanje preko zavarovalnice, ki je pri obeh cca 550 evrov; kar ostane je provizija banke, pri hypotu 1250 pri nlb 2100 - kar pomeni 70% večje marže na nlbju.

Ok, tole gladko ne zdrži nobene resne debate. Banka ima isto maržo pri Euriborju in Liborju. Zakaj? Zaradi valutnega tveganja. Če boš najel kredit v CHF, se bo banka za isti znesek zadolžila v CHF. Če vzameš kredit v USD, pa v USD. S tem banka nevtralizira valutno tveganje, njena marža je pa v vseh primer ista, in sicer je vključen v pribitek na Euribor oz. Libor.

Glej tudi odgovor x0. Banke ponujajo CHF kredite zato, ker zgleda ugodno zate. Za banko je pa čist vseeno, v kateri valuti oz. na katero valuto bo vezan. Je pa v bistvu bilo to, da večina bank sprva ni oglaševala tega, ampak so jo potem potrošniki s svojim povpraševanjem nekako "prisilili," da so začela to prodajati bolj agresivno.

 tocno to. Banki ocitno ni tako tezko omogocit jemalcu da se preseli iz chf na eur, kokr mogoce zgleda, ker je njej prakticno vseeno.

Saj zato se je pa pri večini bank možno zmenit, da se v pogodbo vključi ta klavzula. Ampak nič ni zastonj, ker banka ima pri tem vendarle določene stroške. Boš moral še enkrat plačati stroške odobritve ali pa boš imel za eno desetinko višjo letno obrestno mero.

in analogno, če banka ne tvega in posoja denar v isti valuti kot si ga sama sposoja in se izogiba valutnemu tveganju zakaj se bi ti (ali jaz) izpostavljal temu tveganju. Ja kdor ne tvega tudi ne profitira, vendar zdrava pamet pove, da je tveganje za banko preveliko (kljub temu, da je finančno močnejša kot velika večina klientov in tudi informacije ima boljše), torej je tudi zate ali zame. lp

Po mojem mnenju banka nima nikakršnega valutnega (tečajnega) in obrestnega (referenčna obrestna mera) tveganja, temveč samo kreditno: ali bo dobila kredit vrnjen ali ne. Banke si glede na pedigre sposojajo druge valute, zato je lahko znesek drugovalutnih kreditov pri manjših in/ali slabših bankah limitiran in s tem krog komitentov. Referenčna obrestna mera praviloma sledi gibanju ključne obrestne mere, ki pa jo Evropska centralna banka napoveduje vnaprej. Kolikor vem, se bo ključna obrestna mera dvignila za 0,25% še v marcu, za naprej pa mi še ni znano.To pomeni, da zna EURIBOR biti junija nekje med 4,3 in 4,6%. LIBOR CHF sledi EURIBORu in celo zmanjšuje razliko (0,3%), s tem trendom pa bo konec junija nekje med 2,6 in 3%.
http://www.nkbm.si/i...roductid=4< /a>  

minimax je napisal(a):
Kredit lahko poplačaš kadarkoli, ne glede na valuto, so pa stroški izdelave obračuna(ca 25-35€) in polovico stroškov odobritve kot neke vrste nadomestilo. Če kredit poplačuješ z drugim, potem imaš spet stroške odobritve, notarja,..

Zal ne poznam detajlov kreditnih pogodb, a preden nekdo tako z levo roko razlaga, kaj vse je mozno, naj si v lastni pogodbi preveri, katere od teh stvari ki so SEDAJ MOZNE (kot trzna storitev) mu banka garantira za celotno dobo odplacila kredita.

Ce nimas v pogodbi eksplicitno doloceno kaksni so stroski predcasnega poplacila kredita, si banka lahko po svoje zmisljuje, s kaksnimi stroski te bo izpustila iz (za njo seveda dobickonosnega) kredita.

Evo, sedaj pa naj kdo prosim pove kaj pise v slovenskih pogodbah za CHF stanovanjske kredite pravzaprav pise glede predcasnih odplacil ali konverzij med razlicnimi tipi kreditov.

ecco7756 je napisal(a):
Tudi dani kredit v chf za banko ni varen, če se za to ustrezno ne zavaruje, glede na to da banke dobijo veliko depozitov v evrih, ponujajo pa kredite v chf, tvegajo pa, da vrnjen kredit v chf ne bo zadostoval za pokritje depozita v evrih, ker se lahko zgodi da chf pade nasproti eur. Kreditojemalec v chf pa itak tvega.

Lej, lerjamem da banka ni toliko neumna, da se ne bi vsaj zavarovala, a po mojih izkusnjah je diametralno nasprotno pri kreditojemalcih, ki vidijo samo nekaj procentov nizjo anuiteto in podpisejo karkoli...

xO,
http://www.uradni-li...vilka=3398< /a>
Zakon o potrošniških kreditih /ZPotK/  
7. člen(vsebina kreditne pogodbe)(1) Pisna pogodba mora v enostavnem in razumljivem besedilu določati:
    1. čisto vrednost kredita ali kreditni limit, če ta obstaja;
    2. efektivno obrestno mero in pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti efektivno obrestno mero;
    3. način obrestovanja, pogostost kapitalizacije, način prilagajanja obrestne mere in uporabljen indeksacijski mehanizem;
    4. stroške, ki v skladu z 18. členom tega zakona niso zajeti v izračunu efektivne obrestne mere;
    5. pogoje plačila, ki so naloženi potrošniku, zlasti predvidene zneske posameznih plačil, število plačil, natančen datum zapadlosti plačil in, če je mogoče, skupen znesek plačil;
    6. zavarovanja, ki jih mora zagotoviti potrošnik;
    7. pravico, da potrošnik odplača kredit pred zapadlostjo in pravico, da lahko v takem primeru zahteva zmanjšanje zneskov pod pogoji iz 12. člena tega zakona;
    8. pravico, da lahko potrošnik odstopi od pogodbe in obveznosti potrošnika, če to pravico izkoristi;
    9. pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti.
(2) Če ni mogoč natančen izračun efektivne obrestne mere, skupnih stroškov kredita ali druge obvezne sestavine pogodbe, mora pogodba vsebovati vse elemente, od katerih je ta izračun odvisen in izračun predvidene efektivne obrestne mere po pogojih, veljavnih na dan sklenitve pogodbe.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DAJALCA KREDITA IN POTROŠNIKA12. člen(predčasno odplačilo)(1) Potrošnik ima pravico, da kadarkoli predčasno odplača preostanek sedanje vrednosti kredita pred dnevom zapadlosti plačila brez dodatnih stroškov, razen stroškov izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita.
 (2) V primeru plačila iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanjo vrednost (valorizirano) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik.
 (3) Dajalec kredita je dolžan potrošniku izdelati obračun obveznosti predčasnega plačila v skladu s prejšnjim odstavkom. Stroški izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita ne smejo presegati polovice stroškov odobritve kredita.

xO,

pa še iz cenika Hypo:

STANOVANJSKI KREDIT Z DEVIZNO KLAVZULO
Odobritev stanovanjskih kreditov komitentom HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.	1,20% od zneska, min. 62,59 EUR (min. 15.000,00 SIT)* max. 312,97 EUR (max. 75.000,00 SIT)*
Odobritev stanovanjskih kreditov nekomitentom	1,50% od zneska, min. 125,19 EUR (min. 30.000,00 SIT)* max. 542,48 EUR (max. 130.000,00 SIT)*
Predčasno odplačilo kredita - stroški izdelave obračuna	1/2 stroškov obdelave in odobritve
Predčasno odplačilo hipotekarnega kredita - stroški izdelave obračuna	1/2 stroškov obdelave in odobritve
Spremembe kreditnih pogojev in izdelava aneksa h kreditni pogodbi - na zahtevo komitenta	41,73 EUR (10.000,00 SIT)*
Sprememba valute in izdelava aneksa h kreditni pogodbi - na zahtevo kreditojemalca "večvalutni kredit"	20,86 EUR (5.000,00 SIT)*

ecco7756 je napisal(a):
tocno to. Banki ocitno ni tako tezko omogocit jemalcu da se preseli iz chf na eur, kokr mogoce zgleda, ker je njej prakticno vseeno.

Banke niso socialne ustanove in jaz ne bi bil preprican da ji bo tako vseeno tudi takrat, ko bo voda tekla v grlo tebi. Banka si bo izracunala svoj potencialni profit ki ga ima s tem da te ne izpusti iz kredita in ti ga ustrezno obracunala pri novem kreditu (ali kot kazen ali kot visje obresti).

Recimo,  naslednji scenarij:

Janez novak gleda kredit chf/libor, ki mu (recimo! ne da se mi iskati liborja sedaj) nanese 3% variabilnih in 3% fiksnih (bancnih) obresti. Tecaj CHF/EUR pa je recimo 1:1.

Primerja z kreditom eur/euribor ki mu recimo nanese 5% variabilnih (euribor) in 2% fiksnih (bancnih) obresti.

In se valjda odloci za CHF/libor kredit.

Potem mine 5 let in je situacija taksna. Tecaj CHF/EUR je recimo 1.2, libor je 10%  in Janez Novak stoka pod tezo anuitete z 12% obrestno stopnjo in 20% pribitka na ceno CHF. Gleda soseda, ki ima kredit v eur in preklinja, da ni vzel tudi sam eur kredita.

In gre na banko konvertirat kredit. In se bancnik zamisli, in si naracuna da od janeza novaka lahko do konca vlece 3% fiksen pribitek na obresti, zakaj bi mu pustil konverzijo na evrski kredit? In ko janez novak moleduje in kaze slike zene in otrok in grozi z bankrotom se ga bancnik usmili in mu predlaga taksen kredit:

3% fiksnega pribitka na euribor
pretvorba v evrski kredit po tecaju CHF/EUR 1.2

Janez Novak sicer ne razmislja vec o samomoru, a nov kredit je bistveno slabsi od tistega ki  ga je dobil pet let nazaj njegov sosed.

Je jasno, kaj hocem povedati? (lahko da moja logika kje sepa, tega ne garantiram)

xO,

tvoj Janez je vzel kredit s previsoko bančno maržo in ki se načeloma in praviloma ne spreminja, hkrati pa je predolgo čakal za poplačilo z ugodnejšim kreditom.

Pri nižji obrestni meri hitreje poplačuješ glavnico in hkrati še manj plačuješ. Vsak si naj izdela amortizacijski načrt poplačila kredita, sicer pa sta tu dva primera: 4% in 6%  . Pri enakem začetnem znesku je ca 15% nižja anuiteta in s tem denarjem mora kreditojemalec pametno ravnati, ne pa ga zagonit.

minimax je napisal(a):
xO,

tvoj Janez je vzel kredit s previsoko bančno maržo

Glede na moje izkusnje je to ze visoka matematika, na tem forumu smo imeli primerke z odobrenim kreditom, ki

- niso vedeli, kaj pomeni tocno to da je kredit v chf (niso vedeli, da se vsak obrok poplaca v CHF, te pa dobis kakor ves in znas, oz. ti jih banka nakupi sproti)
- niso vedeli zakaj tocno je anuiteta eur kredita visja, ceprav so imeli pred sabo vse stevilke in obrestne mere
- so mislili da je to, da je kredit v CHF koristno zanje "ker je svica varna drzava in je CHF mocna valuta".

x0, mogoce niso vedeli, ker so chf kredit obroke plačeval v evrih.

x0 je napisal(a):

Glede na moje izkusnje je to ze visoka matematika

No ja, kakorkoli že, je moje mnenje, da se je o kreditu v drugi valuti smotrno odločati predvsem v primeru višjih zneskov in na podlagi vnaprejšnjih izračunov in pa kreditojemalec mora spremljati gibanje tečajev in referenčnih obrestnih mer. Na takih forumih pa se najde kup uporabnih informacij.

Imam pa eno vprašanje, če kdo ve ali ima izkušnje s predčasnim delnim odplačevanjem kredita.
1. Banka Slovenije je 2004 izdala ˝ Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom ˝: Predčasno plačilo anuitete in predčasno dokončno poplačilo kredita V primeru predčasnega plačila anuitete se ta obrestuje po enaki obrestni meri kot kredit, najkasneje od dneva prispetja plačila v banko do dneva pogodbene zapadlosti anuitete. Valuta plačane anuitete pri obračunavanju obresti je torej datum njenega dejanskega plačila. Pri predčasnem dokončnem poplačilu kreditov občanov se izdela obračun obresti po stanju na dan zadnjega obračuna z upoštevanjem vseh poslovnih dogodkov in z upoštevanjem štetja dni od dne zadnjega obračuna do dne dokončnega poplačila kredita.
2. Določila kreditne pogodbe iz decembra 2006 :Kreditojemalec lahko predčasno odplača kredit delno ali v celoti, o čemer je dolžan nemudoma pisno obvestiti Banko.Kreditojemalec se v zvezi s predčasnim odplačilom kredita obvezuje plačati Banki stroške izdelave obračuna predčasnega odplačila kredita v višini, določeni v 1. členu te pogodbe, najkasneje na dan predčasnega odplačila kredita. Kreditojemalec ne more ponovno črpati predčasno odplačanih zneskov. Kreditojemalec v primeru predčasnega vračila kredita ni upravičen do povračila stroškov zavarovanja kredita.
Po logiki Priporočil BS bi lahko razmeroma dobro bančno varčeval s predčasnim plačevanjem anuitet, magari samo razlik v višini med švicarsko in evrsko anuiteto, banka pa ima precej neskladno določilo s tem priporočilom. Kaj bi se torej zgodilo oz. kako bi reagirala banka, če bi kreditojemalec vplačal npr. 15 namesto 12 anuitet na leto?