G. Murko je očitno eden izmed glsnikov Inštituta za revizijo, ki podeljuje nazive pooblaščenih cenilcev. Inštitut od podeljenih nazivov tudi živi, saj predpisuje obvezno plačevanje dragih seminarjev. Če pogledamo poklice pooblaščencev, vidimo, da jenaziv pridobil kdokoli, le da je plačal nekajtedenski seminar in pridno plačuje vsakoletne seminarje in srečanja. Vprašam pa se, ali lahko nestrokovnjak gradbeništva (n. pr. ekonomist ali straojnik) pravilno oceni tržno ceno nepremičnine, če nima znanja o statiki, vgrajenih materialih, stanju instalacij itd?

FIN-470223 je napisal(a):
G. Murko je očitno eden izmed glsnikov Inštituta za revizijo, ki podeljuje nazive pooblaščenih cenilcev. Inštitut od podeljenih nazivov tudi živi, saj predpisuje obvezno plačevanje dragih seminarjev. Če pogledamo poklice pooblaščencev, vidimo, da jenaziv pridobil kdokoli, le da je plačal nekajtedenski seminar in pridno plačuje vsakoletne seminarje in srečanja. Vprašam pa se, ali lahko nestrokovnjak gradbeništva (n. pr. ekonomist ali straojnik) pravilno oceni tržno ceno nepremičnine, če nima znanja o statiki, vgrajenih materialih, stanju instalacij itd?

Mislim da lahko. Preberi so MSOV. Bolj kot s statiko in lajtngami so problemi v nepremičninskem balonu, ki je nastajal leta in je explozivna mešanica vsemogočega in nemogočega tako s strani gradbincev (zidanje cen), bank (hipotekarni krediti in cenitve za ta namen) in nepremičnincev (prodaja nakup) ter seveda, temu se ni mogoče izogniti cenilcem, ki so jim vse te anomalije in zaradi pomanjkanja podatkov o prodajah odrazile tudi v njihovih ocenitvah. Sicer pa te gor ali dol, cene oblikuje trg, ta pa je žal pri nas daleč od popolnosti. Dejstvo pa je, da se z metodolškimi postopki  MSOV izogneš poenostavitvam ( tu sem na strani g. Murka), ki so blizu gradbincem in te se imenujejo - seštevanje:-). Sklep: tržna cena je nekaj drugega kot zidana cena. Lep dan.

G. Murko misli, da je kot solastnik nepremičninske družbe lahko neodvisen pri cenilstvu. Pa se moti. Ni neodvisen, ker hoče zaslužiti vsak mesec čim več in od obojega živi. Zato so sodni bolj neodvisni!

G. Murko misli, da lahko udriha po drugih cenilcih in bo zato večji in boljši. In spet se moti!

G. Murko misli, da je narejen korak naprej. Pa se moti. Koliko njegovih kolegov je bilo že odstavljenih zaradi slabih cenitev? (te so dejstvo tudi za njegove kolege!)

Malo več samokritičnosti in etičnosti bi bilo g. Murkotu potrebno tudi pri pisanju v časopise.

Pa lep pozdrav!

mmarko29 je napisal(a):
G. Murko misli, da je kot solastnik nepremičninske družbe lahko neodvisen pri cenilstvu. Pa se moti. Ni neodvisen, ker hoče zaslužiti vsak mesec čim več in od obojega živi. Zato so sodni bolj neodvisni! G. Murko misli, da lahko udriha po drugih cenilcih in bo zato večji in boljši. In spet se moti! G. Murko misli, da je narejen korak naprej . Pa se moti. Koliko njegovih kolegov je bilo že odstavljenih zaradi slabih cenitev? (te so dejstvo tudi za njegove kolege!) Malo več samokritičnosti in etičnosti bi bilo g. Murkotu potrebno tudi pri pisanju v časopise. Pa lep pozdrav!

 
Korak naprej je bil pri nas narejen s t.i. ASA metodološki pristopom. K nam so ga prinesli američani. Te certifikate ima veliko ljudi med njimi tudi sodni cenilci. Eni pa so to doma to še nadgradili in prišli na raven, ki jo zagovarja Murko. Temeljno znanje je za moje pojme še vedno ASA, seveda pa je vprašanje kot povsod ali to vsi razumejo enako. In zato je dodatno izobraževanje zaželeno. Seveda pa nastane problem, da se z exluzivnostjo ene veje skuša posušiti drugo, kar je glede na razpoložljiva znanja in potrebe pri nas neumnost. Prav je, da se obe veji ohranja živi z izobraževanjem in zbliževanjem.
Konflikt interesov pa je pri tistih, ki niso ozki specialisti vedno prisoten. Lep dan.

Še najbolj me je pritegnilo združenje ocenjevalcev.Če bi lahko njihova mnenja uporabljali tudi, kot drugo mnenje, na dražbah,bi sodiščem in strankam prihranili čas in denar.To bi bil korak naprej.Mislim pa,da je bil interes BS drugje,saj mora definirat vrednost zastavne garancije hipotekarnih kreditov zaradi likvidnosti bank,ker je rezervacij, zaradi spornih terjatev, vedno več.