... »Naložba, ki v osmih mesecih pridobi več kot polovico vrednosti, si težko zasluži oznako 'varna'. Kar gre tako hitro za 50 odstotkov navzgor, gre lahko enako hitro tudi za 30 odstotkov navzdol.« ...

... OK, sicer Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A ni povedal, kaj točno je pri trgovanju na borzi varno, ampak če je Blaž izjavil, kar sem tukaj zgoraj citiral, potem me res zanima, kakšno oceno - ne spomnim se, v katerem razredu smo se učili procentni račun - je imel Blaž pri računstvu v osnovni šoli ... khmm, ker če je zlato šlo za 50 odstotkov gor, potem pa v enakem času - če je hitro gor in hitro dol časovno enako - za 30 odstotkov dol, si z nakupom zlata merjeno v flat valuti še vedno za 20 odstotkov v plusu, tako da res ne vem, zakaj nakup zlata - res varno itak ni nič - ni dobra naložba ...

P.S.: pred časom sem stručkotom za naložbe v zlato postavil zelo preprosto praktično(!) vprašanje forum.finance.si/?m=...743&single in kot je na totem forumu običajno, mi noben ni odgovoril nič ...

Živjo, jaz ti odgovarjam glede zlata. Metoda stara 2300 let, +-. Je po Arhimedu, citat iz Wikipedije:

Arhimedu so prinesli krono, ki naj bi bila izdelana iz čistega zlata, in ga vprašali, ali so goljufivi zlatarji k zlatu primešali tudi nekaj srebra. Arhimed krone ni smel poškodovati, zato jo je potopil v vodo in iz dviga nivoja vode izračunal njeno prostornino. Ugotovil je, da je gostota krone manjša od gostote čistega zlata in s tem dokazal, da je k zlatu primešanega nekaj cenejšega srebra.

Sicer pa, vse temelji na zaupanju. Tudi, ko greš čez cesto pri zeleni upaš, da ne bo kakšen norec pridivjal skozi rdečo. Ali pa že greš kar avtomatsko brez razmisleka čez cesto pri zeleni.


Še to, če nekaj gra 50% gor, potem pa 30% dol, nisi 20% na dobičku...Koliko, to imaš pa za domačo nalogo za izračunati.

Nikar se ne zahvaljuj.

[najobj]
... »Naložba, ki v osmih mesecih pridobi več kot polovico vrednosti, si težko zasluži oznako 'varna'. Kar gre tako hitro za 50 odstotkov navzgor, gre lahko enako hitro tudi za 30 odstotkov navzdol.« ...

... OK, sicer Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A ni povedal, kaj točno je pri trgovanju na borzi varno, ampak če je Blaž izjavil, kar sem tukaj zgoraj citiral, potem me res zanima, kakšno oceno - ne spomnim se, v katerem razredu smo se učili procentni račun - je imel Blaž pri računstvu v osnovni šoli ... khmm, ker če je zlato šlo za 50 odstotkov gor, potem pa v enakem času - če je hitro gor in hitro dol časovno enako - za 30 odstotkov dol, si z nakupom zlata merjeno v flat valuti še vedno za 20 odstotkov v plusu, tako da res ne vem, zakaj nakup zlata - res varno itak ni nič - ni dobra naložba ...

P.S.: pred časom sem stručkotom za naložbe v zlato postavil zelo preprosto praktično(!) vprašanje forum.finance.si/?m=...743&single in kot je na totem forumu običajno, mi noben ni odgovoril nič ...

Ko Blaž Hribar govori o zlatu, je nekako tako, kot bi gradbenik montažnih hiš razlagal o gradnji iz "ceglov" in zakaj taka gradnja ni najbolj primerna. Pri fizičnem zlatu gre za to, da ga kopičijo centralne banke, komercialne banke in tudi mali vlagatelji. "Papirnato" zlato pa je itak zgodba zase. Za meritev pristnosti naj bi se uporabljale aparature na osnovi ultrazvoka.

[MF-484504]
Živjo, jaz ti odgovarjam glede zlata. Metoda stara 2300 let, +-. Je po Arhimedu, citat iz Wikipedije:

Arhimedu so prinesli krono, ki naj bi bila izdelana iz čistega zlata, in ga vprašali, ali so goljufivi zlatarji k zlatu primešali tudi nekaj srebra. Arhimed krone ni smel poškodovati, zato jo je potopil v vodo in iz dviga nivoja vode izračunal njeno prostornino. Ugotovil je, da je gostota krone manjša od gostote čistega zlata in s tem dokazal, da je k zlatu primešanega nekaj cenejšega srebra.

Sicer pa, vse temelji na zaupanju. Tudi, ko greš čez cesto pri zeleni upaš, da ne bo kakšen norec pridivjal skozi rdečo. Ali pa že greš kar avtomatsko brez razmisleka čez cesto pri zeleni.


Še to, če nekaj gra 50% gor, potem pa 30% dol, nisi 20% na dobičku...Koliko, to imaš pa za domačo nalogo za izračunati.

Nikar se ne zahvaljuj.

... ja, o zaslužkih ali izgubah s "pomočjo" procentov manipulirat ni glih težko, ker bolj redko kdo napiše, kaj je osnova za njegov izračun, brez osnove pa z izračunom absolutnih vrednosti ni nič ... khmm, in tudi Blaž ni povedal, če je za absolutno vrednost pri 50% gor vzel enako osnovo (= 100 enot), kot jo je pri 50% povečani začetni osnovi (= 100 + 50 enot) vzel pri padcu za 30% dol ali pa je kot osnovo za 30% dol vzel enako osnovo (= 100 enot) kot na začetku računanja oziroma manipuliranja s procenti ... no, vsekakor pa si v obeh primerih v plusu, le malo manjši je pri 30% padcu ob povečanih osnovnih 150 enotah tvoj plus, nima pa večji ali manjši plus nobene veze z varnostjo naložbe, ki iz takšnih in drugačnih razlogov www.rtvslo.si/svet/e...rov/768744 lahko izgine prej, kot si misliš ... aja, Arihmedova metoda je res zanimiva, na znam pa si predstavljati prodajalca "kovinskega" zlata, če bi mu kupec v trgovino prišel s posodo za vodo in začel meriti, koliko se je gladina vode dvignila in koliko je to izmerjeno v karatih, kar je osnova za ceno prodajanega zlata, vsekakor pa hvala za simpatično anekdoto ...

P.S.: ker si omenil zaupanje kot osnovo za vse, se strinjam s tabo - tudi pri zeleni luči ne upam, ampak dobro pogledam levo in desno - kot zanimivost pa ti bom nalimal - med 33.141 postov sem podobnih o takšnem in drugačnem premoženju napisal kar nekaj - svoj post forum.finance.si/?m=...025&single , ki sem ga o denarju - ja, tudi zlato je denar - pred mnogimi let napisal na totem forumu ...

[Poletje3]
> [najobj]
> ... »Naložba, ki v osmih mesecih pridobi več kot polovico vrednosti, si težko zasluži oznako 'varna'. Kar gre tako hitro za 50 odstotkov navzgor, gre lahko enako hitro tudi za 30 odstotkov navzdol.« ...
>
> ... OK, sicer Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A ni povedal, kaj točno je pri trgovanju na borzi varno, ampak če je Blaž izjavil, kar sem tukaj zgoraj citiral, potem me res zanima, kakšno oceno - ne spomnim se, v katerem razredu smo se učili procentni račun - je imel Blaž pri računstvu v osnovni šoli ... khmm, ker če je zlato šlo za 50 odstotkov gor, potem pa v enakem času - če je hitro gor in hitro dol časovno enako - za 30 odstotkov dol, si z nakupom zlata merjeno v flat valuti še vedno za 20 odstotkov v plusu, tako da res ne vem, zakaj nakup zlata - res varno itak ni nič - ni dobra naložba ...
>
> P.S.: pred časom sem stručkotom za naložbe v zlato postavil zelo preprosto praktično(!) vprašanje forum.finance.si/?m=...743&single in kot je na totem forumu običajno, mi noben ni odgovoril nič ...

Ko Blaž Hribar govori o zlatu, je nekako tako, kot bi gradbenik montažnih hiš razlagal o gradnji iz "ceglov" in zakaj taka gradnja ni najbolj primerna. Pri fizičnem zlatu gre za to, da ga kopičijo centralne banke, komercialne banke in tudi mali vlagatelji. "Papirnato" zlato pa je itak zgodba zase. Za meritev pristnosti naj bi se uporabljale aparature na osnovi ultrazvoka.

... ja, le da taka aparatura verjetno ni na voljo v prosti prodaji vsakemu kupcu zlata ali pa je tako draga, da si je običajni smrtnik ne more privoščiti ...

Prodaj v poslovalnici Zlatarne Celje kos lomljenega zlata pa boš ugotovil kako ugotavljajo pristnost.

Stara židovska modrost: GGG (Geld, Grund, Gold): Denar Nepremičnine Zlato
Deleži so sicer variabilni v odvisnosti od časa in prostora.
V času inflaciuje je potrbno delež denarja seveda primeno zmanjšati, ostala dva pa povečati, v tem je vsa modrost.

Za omenjenega Blaža Hribarja iz Pokojninske družbe A je povsem normalno, da preferira vlaganje v vzajemne sklade, še bolje rećeno v pokojninske sklade Pokojninske družbe A, povsem pa je zanemaril donosnost pokojninskih skladov, saj v doloženih letih, donosnost ni pokrila niti stopnje inflacije...o obdavčitvi pokojninskih polic pri pokojninskih družbah in o možnostih, ki jih ponujajo pokojninske družbe, za pokojninske rente na osebnih pokojninskih računih, ki so last zavarovancev, pa se je že pisalo na veliko, pomaga pa tako ali tako ne nič...

PREMOŽENJSKA BILANCA - I.
Premoženjska bilanca "modrega investitorja" iz leta 2007 za vloženih 20.000 €:

* KD Galileo podsklad fleksibilne naložbene strukture 12.10.2007 - vrednost enote premoženja VEP - 17,92€ 12.10.2007 - 1.082,58 VEP - 20.000 € 24.08.2012 - 1.082,58 VEP * 7,55 € = 8.173,47 € (-59,1%)
- 29.01.2026 - 1.082,58 - VEP * 15,70 € = 16.996,51 € (-15,014%)
- 26.02.2026 - 1.082,58 - VEP * 15,92 € = 17.225,44 € (-13,723%)

* Pozavarovalnica Sava d.d. - POSR
IPO cena delnice 28€ - leta 2007 714 delnic = 20.000 € - leta 2007 714 delnic po 5,25 € = 3.748,50 € - leta 2012 (-81,3%)
- 29.01.2026 - 714 delnic po 80,00 € = 57,120,00 € (+285,60%)
- 26.02.2026 - 714 delnic po 92,00 € = 65.688,00 € (+328,44%)

* Nova kreditna banka Maribor - KBMR
IPO cena delnice 27€ - leta 2007 740 delnic = 20.000 € - leta 2007 740 delnic po 1,30 € = 962,00 € - leta 2012 (-95,2%) (delnice KBMR so bile 20.12.2013 izbrisane iz LJSE borze in obenem odvzete za pokritje bančne luknje v Sloveniji, še dandanes se mali vlagatelji tožijo za povračilo na tak način odvzetih sredstev oziroma delnic KBMR)
***** natančen izračun premoženjske bilance na strani 116 *****

* ZLATO
Cena 1 kg zlata 19.158 € - leta 2007 Cena 1 kg zlata 43.585,07 € - leta 2012 (+227,5%)
- 29.01.2026 - cena 1 kg zlata = 149.816,00 € (+782,002%)
(pri vlaganju v zlato, pa so še danes ustvarjeni kapitalski dobički neobdavčeni)
* Pri premoženjski bilanci je eden pomembnejših vidikov poleg vseh ostalih tveganj, zelo pomemben tudi davčni vpliv, saj je naša davčna politika, po začetnih 3 letih lastništva docela neobdavčenih kapitalskih dobičkih, prešla na zelo dolgo dobo po 20 letih neobdavčenih kapitalskih dobičkih imetništva delnic in vrednostnih papirjev, pa od leta 2022 po 15 letih imetništva delnic in vrednostnih papirjev do docela neobdavčenih kapitalskih dobičkov delnic in vrednostnih papirjev...


Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
oboje = 0
0 =
= 0
A B <
1, 2 3
Kdor nima duše
ne potrebuje zlata
kdor ima dušo
ne potrebuje gnoja.
I, A.
Srečko Kosovel, Kons.5