In kje je sedaj problem ?

Problem je v tem, da vlada noče urediti novi plačilnih stebrov v JS in se bodo sedaj spomladi stavke vrstile, kot po tekočem traku.

Sploh pa bi lahko zasebni sektor bil srečen, ko rastejo plače v JS.

Itak večina ljudi denar porabi.

Od porabe pa živi zasebni sektor in seveda država dobi še nekaj nazaj v obliki davkov in prispevkov.

Del te mase bruto plač se vrne državi, mar ne? "Realni" strošek je zato nekaj nižji

To je narobe svet, da ima zasebni sektor, ki javnega napaja, nižje plače. Pričakoval bi vsaj, da bi se razlika med njima počasi zniževala, tj. da bi se nekje v prihodnosti rdeča in zelena črta na zadnjem grafu križali. Tako pa gresta črti še bolj narazen.

Tako stanje ni vzdržno dolgoročno za javne finance in razvoj države. Saj fiskalni svet in še kdo se mi zdi že leta in leta opozarjajo na to problematiko, a ni videti da bi jih kdo slišal. Preveč volivcev je v javnem sektroju, da bi si katera vlada upala resno ugrizniziti v to jabolko.
Zasebni sektor, to molzno kravo, pa se nateguje kolikor gre, ker itak se nihče kaj preveč ne pritožuje. Veliko smo si smai krivi v zasebnem sektorju, ker smo pretihi in ker imamo nesposobne sindikate

[StajercvLJ]
To je narobe svet, da ima zasebni sektor, ki javnega napaja, nižje plače.

mogoce za hiter vtis o tem, da v praksi ni pri tem nic samoumevno -

www.sciencedirect.co...9321000021

www.imf.org/en/Publi...ime-531080

Recimo na MInistrstvu za zdravje je za eno celjsko bolnisnico dohtarjev zaposlenih. Kjer je v casu Juge bilo nekaj deset zaposlenih, jih je zdaj nekajsto. Kdo meri rezultate?

Predlagam, da javnim uslužbencem, namesto 5,5mrd eur izplačamo 15,5 mrd letno ( celotni državni proračun). Po tvoji logiki bomo davkoplačevalci 3x bolj srečni v tem primeru.

[]
> [StajercvLJ]
> To je narobe svet, da ima zasebni sektor, ki javnega napaja, nižje plače.

mogoce za hiter vtis o tem, da v praksi ni pri tem nic samoumevno -

www.sciencedirect.co...9321000021

www.imf.org/en/Publi...ime-531080

Zanimivo, je malo dolgo, a bom si vzel čas in prebral. Se mi pa tale izsek sicer zdi zelo poveden "The average public sector wage premium varies counter-cyclically, increasing during economic downturns, and increases prior to elections"

kontraciklicnost je pravzaprav dobra stvar, ce razumes kot enega od smislov drzave ravno to, da imas jokerja v primeru, ko trg pade v tilt (kar seveda ni isto kot se iti veliko drzavo v vsakem vremenu).

ono drugo pa hej, tak je cloveski material :)

Prvi problem je, ker večina sploh ne ve, kaj je makroekonomija.

Če bi držala podjetniška logika, da gospodarstvo napaja javni sektor, potem ne bi imeli visoko razvitih družb, kjer prevladujejo storitve.

In še zanimivost, ki jo v Sloveniji še težje razumejo.

Najbolj visoko razvite države v svetu so tudi med tistimi, ki imajo najvišjo zadolžitev glede na BDP.

Če bi vlada bila kaj rida bi že lani uredila nov plačni sistem in vzela kredit za plače.

BDP se poveča in odstotek kredita v BDP se dejansko zmanjša.

Denar se je treba vrtet !!!

Preveč pobožne želje so tudi, da bi se kaj bistveno dvignila produktivnost.

Nekaj okrog produktivnosti.

damijan.org/2024/01/...more-80312

damijan.org/2024/01/...-skromnaa/

To je najboljše !!

damijan.org/2023/11/...ega-dolga/

In še to.

damijan.org/2023/11/...ih-strank/

Kakšna reforma? Gre samo za dvig plač v lepi preobleki. Nič o učinkovitosti, nič o zmanjšanju zaposlenih ali omejitvi mase. Še pred resnimi pogovori o dvigu plač pa že taki dvigi kot nekakšen predujem.

Spoštovana ga. Rednak,
zanimivo bi bilo videti analizo plač javnih uslužbencem v primerjavi z drugimi nejavnimi sektorji v državi, npr. proizvodnim sektorjem.
Prav tako mi je padlo v oko, da masa plač presega 40% državnega proračuna, če ne upoštevam planiranega primanjklja. To se zdi ogromna številka. Tako ostane le dobrih 50% za financiranje različnih javnih dejavnosti in investicij. Vsak dvig plač razmerje še dodatno spreminja. Če upade gospodarska rast, se razmerje še hitreje in bolj nevarno poruši. Svarila fiskalnega sveta niso iz trte izvita.

[BrankaBen]
Spoštovana ga. Rednak,
zanimivo bi bilo videti analizo plač javnih uslužbencem v primerjavi z drugimi nejavnimi sektorji v državi, npr. proizvodnim sektorjem.
Prav tako mi je padlo v oko, da masa plač presega 40% državnega proračuna, če ne upoštevam planiranega primanjklja. To se zdi ogromna številka. Tako ostane le dobrih 50% za financiranje različnih javnih dejavnosti in investicij. Vsak dvig plač razmerje še dodatno spreminja. Če upade gospodarska rast, se razmerje še hitreje in bolj nevarno poruši. Svarila fiskalnega sveta niso iz trte izvita.

Po drugi strani je bilo pobranih 22 milijard davkov, 7 milijard pa ima država na vlogah na vpogled. Tako, da denarja bi morlao biti dovolj.

www.finance.si/furs-...W2oaBw65Y4

www.finance.si/vsak-...Uat_pVxFGE

Place se vseeno dajejo po 1x ceni ampak denimo za zdravstveno blagajno poberejo cca 10% te blagajne. Pol mas pa zdravstveno opremo ki se kzpuje po 6x ceni. Kje se da vec prisparat je samoumevno. Kje je pa vec pompa in zakaj to pa je pravo vprasanje.