ma dejte že tale piranski zaliv skupaj s portorožam hrvatom, itk ni vredna ta podrtija od turističnega kraja, da jo tržimo kot kvazi letovišče....

Dragi hrvaški maher: Meja 1918 med slovenskimi deželami in madžarsko upravno enoto brez državne subjektivitete tkim. "Kraljevino Hrvatsko" je edino (!) mednarodnopravno relevantno dejstvo v zadevi "meja med Republiko Slovenijo in južno sosedo". In ker je v sporazumu zapisano, da mora Tribunal upoštevati le dejstva, ki imajo mednarodnopravni značaj, mora in sme upoštevati le to dejstvo. Vse drugo so ali notranjepolitične administrativne zadeve ali neumnosti, sloneče na prividih.

Če se ne motim je g. Vidas, tako kot g. Rudolf (zadnje čase je nekam sumljivo tiho), nesporno strokovnjak za pomorsko pravo. In tu je težava obeh "mojstrov"! Nikakor ne moreta sprejeti oz. spregledati, da je problem predvsem kopno! Šele potem, ko je meja določena na kopnem se lahko mednarodno pravno določa razmejitev na morju. A zakaj bi se čudili hrvaškima pravnikoma, ko pa vsa slov butasta diplomacija po nareku enako butaste politike trobi v rog meje na morju in jo kopno sploh ne briga! In trobi v rog 18 let o "25. 6." kot bi bila to čarobna formula, v resnici pa je lahko le pogrebna koračnica za relativno pravično rešitev meje. Zato lahko Hrv. pišejo neumnosti kot komentator v sobotnem Delu - kako vesoljno neuresničljivo je zadeve reševati pravično (z mednarodno prisotnostjo določanja notranjih meja bivše YU). Zelo žalostno! In tu ni izvzet niti eden izmed vladalskih koritnikov skozi 18 let smaostojnosti! Veliko, zelo veliko razočaranje so tudi vsi predsedniki te države!! Živi in mrtvi!!

Gospod Vidas ima čisto prav. Predlog arbitražnega sporazuma predvideva dva ločena mehanizma o odločanju mejnega vprašanja: - mehanizem mednarodnega prava za POTEK MEJE, ter - mehanizem mednarodnega prava, načela pravičnosti in dobrososedskih odnosov za STIK Z ODPRTIM MORJEM. Če bi arbitražno sodišče strogo sledilo predlaganemu sporazumu (kar najverjetneje bi), potem Slovenija ne bi mogla dobiti teritorialnega stika z odprtim morjem, saj mednarodnopravni vidik o poteku meje izključuje vse ostale vidike. Teritorialni stik bi Slovenija lahko dobila le ob močni naklonjenosti sodišča, upoštevaje posebna dejstva po načelih pravičnosti in dobrososedskih odnosov ob zapleteni rešitvi, ki ne bi izključila mednarodnega prava. Takšno rešitev pa bi bilo v primeru Piranskega zaliva skoraj nemogoče doseči. Predlog arbitražnega sporazuma bi bilo potrebno popraviti in in vse tri mehanizme, to je NAČELO MED. PRAVA, NAČELO PRAVIČNOSTI, NAČELO DOBROSOSEDKIH ODNOSOV napraviti enakovredne. S tem arbiter ne bi imel zvezanih rok in Slovenija bi lahko dosegla svoje cilje. Predlog sporazuma je sramota za slovensko diplomacijo in pomeni izdajo slovenskega nacionalnega interesa št. 1. Zaradi tega apeliram, da se na referendumu predlagani sporazum v celoti zavrne. LP, Fred

Zadnja leta precej slišimo za modre mednarodne pravnike, ki so desetletja za ljubi kruhek še bolj modro molčali, hkrati pa za ZN in priboljšek honorarno pisali Konvencijo o pravu morja. Treba jih je vprašati, zakaj tako dobro podkovani niso predlagali niti ene medrepubliške meje na morju, če je bilo vse tako jasno ?
Kar naprej se zanemarja dejstvo, da povojna Jugoslavija ni bila pravna država. Prav nobeno pravo ni veljajo, še najmanj mednarodno v večnarodni državi. Bivše kopenske meje republik je politično določila najvišja »pravna institucija«, ki se ji je reklo CKKPJ. In iz nepravno začrtanih kopenskih meja vendar ni mogoče izvajati pravno utemeljenih morskih meja. Če pa že nepravno začrtanih kopenskih meja ni mogoče spreminjati, je treba priznati, da pravna rešitev morskih meja brez upoštevanja zgodovinskih dejstev (krivic) ni mogoča – vse drugo je cinično sprenevedanje in katastrofalna popotnica za bodoče slovensko-hrvaške odnose.