Pa dobro no, a smo potrosniki res priceli postjat taksne ovce, da kupujemo se samo design in pa neko tehnologijo v obliki super duper laserskih luci in pa LCD monitorjev, katerih delovanje pod celodnevnim soncem na 40+ bo najverjetneje problizno enako mavrici po dezju. To so res dosezki novodobnega powerpoint inzeniringa po velikih koncernih … pa prav na bruhanje ti gre od tega marketinga.
A se sploh kdo vprasa, kaj je avtomobilska industrija dejansko storila na podrocju razvoja motorja, ki predstavlja funkcionalno vrednost vsakega avtomobila? Recimo, relavantno vprasanje je, koliko % se je izboljsal izkoristek t.i. sodobnega stiritaktnega motorja od njegovega "prastarega" oceta izpred 100 let? Ja, pav imate, skoraj nic, mogoce 5% pa se to je veliko. Ampak nima veze, vazne so luci (mogoce bodo sedaj celo Romuni, ki preckajo Slovenijo obicajno sredi noci v avtomobilh brez ene same prizgane zarnice torej kot kaksen ameriski brezpilotni in radarju neviden avijon, prizgali kaksno ledico, da jih bo clovek mogel opaziti).
Sicer se pa novodobni avtomobili "odlikujejo" ravno po zanesljivosti. Da bi clovek zadostil EU normativom o izpustih, poizkusa s turbopuhali delati cudez, ki nato rezultira v robi, ki se kvari na vsakih 20 000km. Pri 100 000km pa je menjava motorja postala ze skoraj rutina. Znamke raje ne bom omenjal, ker je vse tako postalo isti smoren (pa naj gre za Nemce, Francoze, Italijane ali Japonce), da clovek da za lumuzino 50 000eur na koncu pa menja kar cele komponente, od menjalnika do motorja in se kaj bi se naslo … glavno je, da so razvili nemski proizvajalci avtomobilov zelo dobro servisno mrezo in pa mrezo avtomobilov za izposojo oz. nadomestilo po kljuci asistence, ker drugace bi se pocasi ze bolj splacalo nabavit konja s kocijo, iPad in iPhone in pa en laser lahko montiras tudi na kocijo BTW.

... Pri Applu poudarjajo, da je sistem zasnovan tako, da voznika ne moti med vožnjo. ...

... ja, ker opravljanje klicev, branje in narekovanje sporočil ter uporaba Applovih zemljevidov pri hitrosti 100 km/h voznika med vožnjo sploh ne moti, dokler ga direkt pred njegovim nosom ne "zmoti" nasproti vozeči voznik, ki je "zašel" na njegovo stran ceste, ko je namesto da bi gledal na cesto in skrbel za smer svoje vožnje, raje opravljal klice, bral in narekoval sporočila ter uporabljal Applove zemljevide pri enaki hitrosti 100 km/h ...

P.S.: vsak naj sam izračuna razdaljo, ki jo prevozi pri hitrosti 100 km/h, ob tem pa naj ne pozabi upoštevat čas, ki ga porabi za reakcijo ...

Avtomobilizem je na splošno zgrešena - napačna dejavnost človeštva na področju transporta. Ampak se vztraja pri njej ker človek rad ponavlja znane vzorce. Lep dan.

Najnovejši modeli avtomobilov prihajajo z 256-jedrnim procesorjem, ki presega zmogljivosti katerekoli druge naprave, ki jo uporablja navaden človek.

A je tu govora o avtomobilih ali o potovalnih računalnikih?

sto milijonov vrstic programske kode - sedemkrat več kot največji boeing 787

A ima B787 10, ki je do zdaj največji B787, res bistveno več programske kode kot malo krajši verziji 8 in 9? Lahko kdo to razloži?

Pa še nekaj o teh primerjavah, ki se z razmahom šolanih in marketinško pitanih internetnih papagajev in holokavstom resnega novinarstva plodijo kot zajci.

Udarno naslovljen članek "Chevy Volt: King of (Software) Cars", ki je bil objavljen leta 2010 na wired.com/autopia (!), zdaj pa je izginil brez sledu, je skotil veliko reciklaž in zadeva se je bogato rolala po forumih, kjer je dobila tudi tale komentar:

Bob G
Don't get me wrong, I think that the Volt is the coolest car in the world, but I find it very hard to believe that its complexity is even in the same order of magnitude as the 787. I tried to follow the link to the source of the 10/8 MLOC comparisons, but it was a dead end.
I can only speculate that they considered only a few systems on the 787 and did not consider code that has instances running in multiple processors. There are hundreds (maybe more than a thousand) of microcontrollers and microprocessors on board the 787. I know, because I helped to design some of them. The "more electric" architecture means that there are motor controllers not just for the main engine starter/generators, but for electric-powered hydraulics, air conditioning, fuel pumps, cabin pressurization, and other systems. There is a multi-redundant central computer with data busses linking everything from avionics to remote electric power distribution and data concentration. And then there are the computers and networks for aircraft maintenance and for cabin entertainment.
The point is that they are both amazing products, but I'd like to see a more factual comparison between them.

Sodoben avto višjega razreda tako vsebuje okoli sto milijonov vrstic programske kode - sedemkrat več kot največji boeing 787, smo pisali v reviji Manager.

Seveda, ker mora biti vsa koda ki gre v letalo bistveno bolje pregledana in nadzorovana, kot tisto, kar student za 5 EUR/h spise in gre kar takoj v avto...

Ker proizvajalce avtomobilov boli k* ce gre kaj narobe (bos ze prisel na servis, kjer bodo namestili popravek press), pri letalu si pa Boeing taksne malomarnosti ne sme privosciti.

Sicer je pa ta smer "razvoja" avtomobilov ne samo butasta, je prav nagnusna. Namesto da bi avtomobili postali toliko bolj dostopni zaradi razvoja tehnologije, iz njih delajo vesoljske ladje in navijajo cene.

Zadnjič mi je crknil sensor na sklopki, zato mi računalnik ni dovolil prižgati motorja. Še dobro, da mi ni crknil sensor na menjalniku, ker potem se avto ne bi prižgal spljoh (saj ne bi imel niti v leru, niti pritisnjene sklopke). In tako zanesljivem sistemu, ki je odvisen od par cenenih senzorjev, naj bi zaupal samodejno vožnjo?

Takole bomo rekli:
1. Preden se bodo inženirji naučili na napakah, bodo za njihove napake plačevali vozniki, ki se bodo soočili z grozo potnikov Germanwings, samo da bo namesto ponorelega Švaba delo opravil kar softverski hrošč.
2. Tudi po odpravi 100% vseh hroščev nas še vedno čakajo naključne napake. Zdaj, ali bodo sistemi podvojeni (in cena tudi), ali pa bo izpad senzorčka za 2 EUR povzročil parkiranje na odstavnem pasu in klic asistence, seveda pa senzorja ne bo mogoče popraviti ali zamenjati on-site, temveč bo potrebna diagnostika in dvigalka - na servisu.

Seveda je poleg vseh mogočih odpovedi elektronike možna navadna mehanska okvara, kot pri "zastarelih" avtomobilih.

Ne vem, no, napredek, vse ok, ampak kaj pa zdrava pamet in racionalnost? Ta pa kar žrtvujemo?

Dobro smo na poti v idiocracy: smart phones, dumb users, smart cars, dumber users.