Zadnjič mi je crknil sensor na sklopki, zato mi računalnik ni dovolil prižgati motorja. Še dobro, da mi ni crknil sensor na menjalniku, ker potem se avto ne bi prižgal spljoh (saj ne bi imel niti v leru, niti pritisnjene sklopke). In tako zanesljivem sistemu, ki je odvisen od par cenenih senzorjev, naj bi zaupal samodejno vožnjo?

Takole bomo rekli:
1. Preden se bodo inženirji naučili na napakah, bodo za njihove napake plačevali vozniki, ki se bodo soočili z grozo potnikov Germanwings, samo da bo namesto ponorelega Švaba delo opravil kar softverski hrošč.
2. Tudi po odpravi 100% vseh hroščev nas še vedno čakajo naključne napake. Zdaj, ali bodo sistemi podvojeni (in cena tudi), ali pa bo izpad senzorčka za 2 EUR povzročil parkiranje na odstavnem pasu in klic asistence, seveda pa senzorja ne bo mogoče popraviti ali zamenjati on-site, temveč bo potrebna diagnostika in dvigalka - na servisu.

Seveda je poleg vseh mogočih odpovedi elektronike možna navadna mehanska okvara, kot pri "zastarelih" avtomobilih.

Ne vem, no, napredek, vse ok, ampak kaj pa zdrava pamet in racionalnost? Ta pa kar žrtvujemo?

Dobro smo na poti v idiocracy: smart phones, dumb users, smart cars, dumber users.