Khm, Tadej,kaj pa kaže zadnji graf? Očitno 5/6 najnižje plačanih Slovencev Grke po davku na dohodke še vedno presega. Tja do približno 50.000 letno (4000 mesečno) bruto dohodka? V tem segmentu smo še vedno pred Grki.

Sistemi so težko primerljivi. Na Hrvaškem je najvišja stopnja dohodnine 40%, ki bi jo vlada želela znižati, res pa je, da večina mest za financiranje lokalnih »uhljebov« ima še »prirez«, nekakšen dodaten mestni davek na plače, ki je npr. v Zagrebu 18%.

Predlog/prošnja za Finanace: naloga za enega vašega študenta, da pripravi graf kot je Tadejev za vse države in pa z možnostjo zooma pri nizkih dohodkih, da se enkrat za vselej ovržejo ali potrdijo miti o obremenitvi dela v Slo

vsaka parcialna razprava zgolj o enem izmed davkov (npr. dohodnini), ne da se pri tem analizira celoten fiskalni sistem, je za resnega makroekonomista nesprejemljiva.

[ssroza]
Khm, Tadej,kaj pa kaže zadnji graf? Očitno 5/6 najnižje plačanih Slovencev Grke po davku na dohodke še vedno presega. Tja do približno 50.000 letno (4000 mesečno) bruto dohodka? V tem segmentu smo še vedno pred Grki.

Res je, dejansko nas presežejo šele nad 48.483 € bruto, so pa razlike v plačanem davku na dohodke pod to ravnjo nekaj deset evrov na mesec (v povprečju 36 evrov), zato se o tem nisem razpisal, čeprav se zavedam, da je za tiste z najnižjimi dohodki tudi to pomemben znesek. Osnovna ugotovitev v naslovu pa vključuje tudi to podugotovitev.

[XMINI41]
vsaka parcialna razprava zgolj o enem izmed davkov (npr. dohodnini), ne da se pri tem analizira celoten fiskalni sistem, je za resnega makroekonomista nesprejemljiva.

Itak vsi bralci Financ veste, da nisem resen makroekonomist, to ste mi že velikokrat očitali in sem še vsakič priznal. Se pa bojim, da resnih makroekonomistov po tvoji definiciji ni.

Oziroma če meniš drugače, mi navedi po tvoji oceni najresnejšega makroekonomista vseh časov, pa bova pogledala, ali je kdaj v življenju napisal kak prispevek o kakem posameznem davku ali skupini davkov, ne da bi pri tem podal poglobljeno analizo celotnega fiskalnega sistema ... ker če je spisal kaj takega, potem po tvoji definiciji bodisi ni / ni bil resen makroekonomist, bodisi je storil nekaj nesprejemljivega.

[joze]
Predlog/prošnja za Finanace: naloga za enega vašega študenta, da pripravi graf kot je Tadejev za vse države in pa z možnostjo zooma pri nizkih dohodkih, da se enkrat za vselej ovržejo ali potrdijo miti o obremenitvi dela v Slo

Če z "vse države" misliš dobesedno, potem imho tej nalogi ne bo kos niti najbolj zagnan doktorand EF UL, tudi če bo imel leto ali dve časa. Osebno sem se že za teh pet grških krivulj moral prebijati skozi grške uradne liste v izvirniku ...

Namreč, res je, da z nekaj brskanja najdeš spletne portale, ki načeloma omogočajo ta izračun brez poznavanja algoritma - vsaj po veljavnih oziroma nedavno-veljavnih pravilih. A ti "online dohodninski kalkulatorji" niso dovolj zanesljivi, da bi si kaj takega za svojo kolumno upal privoščiti celo ne-resni ne-makroekonomist TadejK. Recimo pojdite na tale široko uporabljani in iz sredstev EU sofinancirani portal za Slovenijo ...
data.si/izracun-doho...nine-2015/
... (za letos ta izračun že ni več pravilen, posodobljene različice pa še ni), v polje "Bruto plača" vtipkajte znesek 74000 EUR in poglejte rezultat "Doplačilo" (ki je za leto 2015 pravilen) ...
... nato pa 74000 nadomestite s 75000 EUR ...

[TadejK]
> [joze]
> Predlog/prošnja za Finanace: naloga za enega vašega študenta, da pripravi graf kot je Tadejev za vse države in pa z možnostjo zooma pri nizkih dohodkih, da se enkrat za vselej ovržejo ali potrdijo miti o obremenitvi dela v Slo

Če z "vse države" misliš dobesedno,

Mislil sem samo za EU

... V noči z nedelje na ponedeljek je grški parlament sprejel nove »reforme«, ki naj bi mednarodnim finančnim ustanovam dokazale, da Grčija zna »varčevati«, in jih prepričale, da ji odobrijo začetek prejemanja svežih obrokov finančne »pomoči«, dogovorjene julija lani. ...

... alzo, če jaz zdaj tote Tadejeve narekovaje prav razumem, jih lahko razumem duplo, in sicer da besede v narekovajih NE pomenijo, kar Grki pravijo, da pomenijo in kar "Evropa" od njih zahteva, da bodo bolj konkurenčni ... khmm, istočasno pa NE pomenijo, kar "Evropa" pravi Slovencem, da moramo narediti, da bomo bolj konkurenčni ...

P.S.: moje narekovaje pri Evropi si vsak lahko razlaga, kakor hoče ...

[joze]
> [TadejK]
> > [joze]
> > Predlog/prošnja za Finanace: naloga za enega vašega študenta, da pripravi graf kot je Tadejev za vse države in pa z možnostjo zooma pri nizkih dohodkih, da se enkrat za vselej ovržejo ali potrdijo miti o obremenitvi dela v Slo
>
> Če z "vse države" misliš dobesedno,

Mislil sem samo za EU

Tudi zgolj za EU mi ni znano, da bi bilo to zbrano na enem mestu, za zbrati skupaj bo pa velik zalogaj, ker davčna zakonodaja za fizične osebe niti približno ni homogenizirana, vsaka članica dela po svoje in nimam vtisa, da to kaj konvergira.

Tako kot na prvem grafu je morda to kdo že zbral, čeprav se spreminja iz leta v leto in bi res dobro delovalo le kot koordinirana dejavnost na ravni Eurostata z ažurnim (vsaj enkrat letno) sodelovanjem vseh nacionalnih uradov.

Tako kot je povzeto na drugem grafu, torej v smislu vsote vseh davkov, ki se odmerjajo od bruto dohodka fizične osebe, pa še bolj dvomim, da je to kje zbrano. Tudi ko/če se bo kdo tega lotil, čeravno ECB ali EK, se po dozdajšnjih izkušnjah bojim, da ne bodo pri vseh 28 državah pravilno upoštevali vsega (smo enkrat že ugotavljali, kako se podatki o razmerju plač JS in ZS po državah v dveh takšnih renomiranih študijah pri nekaterih državah prav ekstremno razlikujejo). To bi še bolj kot prvo zahtevalo uskladitev metodologije in koordinacijo.

Bi pa seveda oboje tudi mene zelo zanimalo.

[TadejK]
> [XMINI41]
> vsaka parcialna razprava zgolj o enem izmed davkov (npr. dohodnini), ne da se pri tem analizira celoten fiskalni sistem, je za resnega makroekonomista nesprejemljiva.

Itak vsi bralci Financ veste, da nisem resen makroekonomist, to ste mi že velikokrat očitali in sem še vsakič priznal. Se pa bojim, da resnih makroekonomistov po tvoji definiciji ni.

Oziroma če meniš drugače, mi navedi po tvoji oceni najresnejšega makroekonomista vseh časov, pa bova pogledala, ali je kdaj v življenju napisal kak prispevek o kakem posameznem davku ali skupini davkov, ne da bi pri tem podal poglobljeno analizo celotnega fiskalnega sistema ... ker če je spisal kaj takega, potem po tvoji definiciji bodisi ni / ni bil resen makroekonomist, bodisi je storil nekaj nesprejemljivega.

... čuj, resni makroekonomist je vsak makroekonomist, ki se ob svojem nakladanju drži resno, njegovi poslušalci pa se jočejo, ker se smejat ne morejo več ...

[najobj]
... V noči z nedelje na ponedeljek je grški parlament sprejel nove »reforme«, ki naj bi mednarodnim finančnim ustanovam dokazale, da Grčija zna »varčevati«, in jih prepričale, da ji odobrijo začetek prejemanja svežih obrokov finančne »pomoči«, dogovorjene julija lani. ...

... alzo, če jaz zdaj tote Tadejeve narekovaje prav razumem, jih lahko razumem duplo, in sicer da besede v narekovajih NE pomenijo, kar Grki pravijo, da pomenijo in kar "Evropa" od njih zahteva, da bodo bolj konkurenčni ... khmm, istočasno pa NE pomenijo, kar "Evropa" pravi Slovencem, da moramo narediti, da bomo bolj konkurenčni ...

P.S.: moje narekovaje pri Evropi si vsak lahko razlaga, kakor hoče ...

Reforme so v narekovajih zato, ker gre v veliki večini zgolj za zvišanja obstoječih davkov in izumljanja novih davkov. Kot sem napisal že v kolumni, je višanju davkov reči "reforme" precejšen cinizem.

Varčevati je v narekovajih zato, ker je višanje davkov višanje prihodkov (ali vsaj poskus le-tega), varčevanje pa naj bi bilo predvsem nižanje odhodkov.

Pomoč pa je v narekovajih zato, ker že šest let vse bolj kaže, da ta "pomoč" ne pomaga, ampak dela pacienta le še bolj odvisnega od nadaljnje "pomoči".

[TadejK]
> [XMINI41]
> vsaka parcialna razprava zgolj o enem izmed davkov (npr. dohodnini), ne da se pri tem analizira celoten fiskalni sistem, je za resnega makroekonomista nesprejemljiva.

Itak vsi bralci Financ veste, da nisem resen makroekonomist, to ste mi že velikokrat očitali in sem še vsakič priznal. Se pa bojim, da resnih makroekonomistov po tvoji definiciji ni.

Oziroma če meniš drugače, mi navedi po tvoji oceni najresnejšega makroekonomista vseh časov, pa bova pogledala, ali je kdaj v življenju napisal kak prispevek o kakem posameznem davku ali skupini davkov, ne da bi pri tem podal poglobljeno analizo celotnega fiskalnega sistema ... ker če je spisal kaj takega, potem po tvoji definiciji bodisi ni / ni bil resen makroekonomist, bodisi je storil nekaj nesprejemljivega.

...ne razumem, čemu je potrebna neka osebna užaljenost... moj komentar sploh ni bil mišljen ad hominem...referiral sem na sporočilno vrednost članka (naredil bi isto, če bi ga napisal kakšen xy), ki primerja 2 (izolirana) tipa davkov...in zame osebno taka primerjava nima nobene prave analitične vrednosti, če se ne upoštevain primerjava celotne strukture davkov oz. fiskalnih virov, geneze razvoja fiskusa in na sploh sistema javnih storitev, ki jih fiskus omogoča, ipd.

[TadejK]
> [najobj]
> ... V noči z nedelje na ponedeljek je grški parlament sprejel nove »reforme«, ki naj bi mednarodnim finančnim ustanovam dokazale, da Grčija zna »varčevati«, in jih prepričale, da ji odobrijo začetek prejemanja svežih obrokov finančne »pomoči«, dogovorjene julija lani. ...
>
> ... alzo, če jaz zdaj tote Tadejeve narekovaje prav razumem, jih lahko razumem duplo, in sicer da besede v narekovajih NE pomenijo, kar Grki pravijo, da pomenijo in kar "Evropa" od njih zahteva, da bodo bolj konkurenčni ... khmm, istočasno pa NE pomenijo, kar "Evropa" pravi Slovencem, da moramo narediti, da bomo bolj konkurenčni ...
>
> P.S.: moje narekovaje pri Evropi si vsak lahko razlaga, kakor hoče ...

Reforme so v narekovajih zato, ker gre v veliki večini zgolj za zvišanja obstoječih davkov in izumljanja novih davkov. Kot sem napisal že v kolumni, je višanju davkov reči "reforme" precejšen cinizem.

Varčevati je v narekovajih zato, ker je višanje davkov višanje prihodkov (ali vsaj poskus le-tega), varčevanje pa naj bi bilo predvsem nižanje odhodkov.

Pomoč pa je v narekovajih zato, ker že šest let vse bolj kaže, da ta "pomoč" ne pomaga, ampak dela pacienta le še bolj odvisnega od nadaljnje "pomoči".

... evo, glih sem tukaj forum.finance.si/?m=...694&single nekaj o tem pisal ...

P.S.: meni je najbolj hecno, da v Grčiji za "Evropo" pomenijo reforme višje davke, v Sloveniji pa glih kontra ... khmm, še bolj od najbolj pa mi je hecno, da smo vsi zadovoljni, ker se ob konstantnih reformah nič ne spremeni ...

[XMINI41]
zame osebno taka primerjava nima nobene prave analitične vrednosti, če se ne upoštevain primerjava celotne strukture davkov oz. fiskalnih virov, geneze razvoja fiskusa in na sploh sistema javnih storitev, ki jih fiskus omogoča, ipd.

a pa menis, da je primerjava po takih standardih mozna tudi v realnem, ne samo kot ideal?

to je povsem resno vprasanje, pomislil sem namrec na to, da a) so v realnosti viri omejeni in b) bolj kot je nekaj "celovito", bolj rado se zgodi, da se v tistem znajdejo tudi komponente, katerih merljivost je zelo stisljiva.

imas morda kaksen primer?

ps. mimogrede mi je padlo na pamet - mogoce ni cisto povezano, je pa tak lep izrek: strokovnjak je oseba, ki ve vedno vec o vedno manj stvareh, dokler ne ve popolnoma vsega o nicemer.

[TadejK]
> [XMINI41]
> vsaka parcialna razprava zgolj o enem izmed davkov (npr. dohodnini), ne da se pri tem analizira celoten fiskalni sistem, je za resnega makroekonomista nesprejemljiva.

Itak vsi bralci Financ veste, da nisem resen makroekonomist, to ste mi že velikokrat očitali in sem še vsakič priznal. Se pa bojim, da resnih makroekonomistov po tvoji definiciji ni.

Menim, da si ga narobe razumel. Xmini41 po mojem ni impliciral, da nisi resen makroekonomist, ampak prej to, da je on resen makroekonomist. Kot tak ima na tvoj članek sicer veliko pripomb, ampak je zanj, resnega makroekonomista, razprava o tem nesprejemljiva.

Oziroma če meniš drugače, mi navedi po tvoji oceni najresnejšega makroekonomista vseh časov, pa bova pogledala, ali je kdaj v življenju napisal kak prispevek o kakem posameznem davku ali skupini davkov, ne da bi pri tem podal poglobljeno analizo celotnega fiskalnega sistema ... ker če je spisal kaj takega, potem po tvoji definiciji bodisi ni / ni bil resen makroekonomist, bodisi je storil nekaj nesprejemljivega.

To je nesrečno nadaljevanje zmote iz prvega dela in zato rokavica zalučana v napačno smer. Bolj konstruktivno bi bilo, če bi predlagal, da Xmini41 tvoj članek dopolni s prikazom drugih, vsaj najbolj pomembnih podatkov, ki lahko dajo bolj verodostojno primerjalno analizo fiskalnih sistemov. Ja, v to bi moral vložiti kar nekaj znanja, časa in truda... :-)

[XMINI41]
...ne razumem, čemu je potrebna neka osebna užaljenost...

Napačno zaznavaš osebno užaljenost, mene užaliti je sorazmerno težko.

Želel sem zgolj povedati, da (1) nisem resen makroekonomist in si tega naslova nisem nikoli niti lastil in (2) tudi za resne makroekonomiste tako holističen pristop k analizi davkov ni ne vsakdanji ne nujno produktiven (kot z drugimi besedami pravi tudi Črt).

Ali po domače: če ugotavljamo, da ima država X v EU trikrat višje trošarine na pogonska goriva od katerekoli druge države v EU, ali ta ugotovitev po tvojem res nima nobene sporočilne vrednosti, ker/če v njej nismo dotične trošarine analizirali tudi skupaj z vsemi drugimi proračunskimi prihodki in odhodki?

grčija ima enega višjih deležev revščine in socialne izključenosti v evropi, so višji življenjski stroški, slovenija je še zaenkrat v boljšem socialnem položaju kot grčija

[TadejK]
> [XMINI41]
> ...ne razumem, čemu je potrebna neka osebna užaljenost...

Napačno zaznavaš osebno užaljenost, mene užaliti je sorazmerno težko.

Želel sem zgolj povedati, da (1) nisem resen makroekonomist in si tega naslova nisem nikoli niti lastil in (2) tudi za resne makroekonomiste tako holističen pristop k analizi davkov ni ne vsakdanji ne nujno produktiven (kot z drugimi besedami pravi tudi Črt).

Ali po domače: če ugotavljamo, da ima država X v EU trikrat višje trošarine na pogonska goriva od katerekoli druge države v EU, ali ta ugotovitev po tvojem res nima nobene sporočilne vrednosti, ker/če v njej nismo dotične trošarine analizirali tudi skupaj z vsemi drugimi proračunskimi prihodki in odhodki?

Razen tega, da so pač trošarine v državi X 3x višje....uporabne vrednosti ni. Če pa mi poveš še ostalo strukturo cene pogonskega goriva (strošek energenta, marže, DDV, Takse, idr.), zraven pa dodaš še podatek o kupni moči povprečne plače v državi X, in razvitosti npr. javnega potniškega promet....vse v razmerju do ostalih držav, ima pa to neko uporabno oz. smiselno sporočilno vrednost. Upam,da se sedaj razumeva.

[XMINI41]
Razen tega, da so pač trošarine v državi X 3x višje....uporabne vrednosti ni.

Torej nobena razprava o nobenem posameznem davku ali trošarini nima nobene vrednosti.

[XMINI41]
Če pa mi poveš še ostalo strukturo cene pogonskega goriva (strošek energenta, marže, DDV, Takse, idr.), zraven pa dodaš še podatek o kupni moči povprečne plače v državi X, in razvitosti npr. javnega potniškega promet....vse v razmerju do ostalih držav, ima pa to neko uporabno oz. smiselno sporočilno vrednost. Upam,da se sedaj razumeva.

In sva spet pri tem, da takšne študije, ki bi po tvojem imela neko - ampak še to zgolj neko - uporabno vrednost, še nikoli ni nihče spisal in je tudi nihče ne bo.

[crt]
> [XMINI41]
> zame osebno taka primerjava nima nobene prave analitične vrednosti, če se ne upoštevain primerjava celotne strukture davkov oz. fiskalnih virov, geneze razvoja fiskusa in na sploh sistema javnih storitev, ki jih fiskus omogoča, ipd.

a pa menis, da je primerjava po takih standardih mozna tudi v realnem, ne samo kot ideal?

to je povsem resno vprasanje, pomislil sem namrec na to, da a) so v realnosti viri omejeni in b) bolj kot je nekaj "celovito", bolj rado se zgodi, da se v tistem znajdejo tudi komponente, katerih merljivost je zelo stisljiva.

imas morda kaksen primer?

ps. mimogrede mi je padlo na pamet - mogoce ni cisto povezano, je pa tak lep izrek: strokovnjak je oseba, ki ve vedno vec o vedno manj stvareh, dokler ne ve popolnoma vsega o nicemer.

...takšne ali drugačne primerjave so zmeraj možne. Glede na to, da se v Financah itak vsaka razprava glede višine davkov zreducira na komponento stroška za gospodarstvo (pozablja pa npr. na nivo javnih storitev, ki se jih z davki zagotavlja), zahteva najnižji standard analize, ko je govora o "visoki" dohodninski letsvici, tudi višino ostalih ključnih dajatev: DDV, davek od dohodka pravnih oseb (tudi realno glede na olajšave), trošarine itd. ....in potem primerjava davkov v strukturi GDP-ja. šele potem dobi neka primerjava smiselno uporabno vrednost.

[XMINI41]
zahteva najnižji standard analize, ko je govora o "visoki" dohodninski letsvici, tudi višino ostalih ključnih dajatev: DDV, davek od dohodka pravnih oseb (tudi realno glede na olajšave), trošarine itd. ....in potem primerjava davkov v strukturi GDP-ja. šele potem dobi neka primerjava smiselno uporabno vrednost.

Da je bil v Grčiji DDV doslej 23 in bo odslej 24 odstotkov, davek od dohodka pravnih oseb pa je bil 26 in bo odslej 29 odstotkov, sem v kolumni navedel.

Ti vztrajaš pri tem, da šele če se upošteva čisto vse davke, pa še vsa ozadja, skratka čisto vse kar je ali pa bi lahko bilo relevantnega, šele potem dobi primerjava *neko* vrednost. Kdaj dobi pa *polno* vrednost?

Pa dajva enostavneje: Mi daš prosim link na eno analizo obdavčitve fizičnih oseb, katerokoli, ki po tvojem ima *polno* vrednost, da si bom vsaj malo predstavljal? Če take še ni bilo, pa na eno tako, ki ima vsaj *neko* vrednost?

[TadejK]
> [XMINI41]
> zahteva najnižji standard analize, ko je govora o "visoki" dohodninski letsvici, tudi višino ostalih ključnih dajatev: DDV, davek od dohodka pravnih oseb (tudi realno glede na olajšave), trošarine itd. ....in potem primerjava davkov v strukturi GDP-ja. šele potem dobi neka primerjava smiselno uporabno vrednost.

Da je bil v Grčiji DDV doslej 23 in bo odslej 24 odstotkov, davek od dohodka pravnih oseb pa je bil 26 in bo odslej 29 odstotkov, sem v kolumni navedel.

Ti vztrajaš pri tem, da šele če se upošteva čisto vse davke, pa še vsa ozadja, skratka čisto vse kar je ali pa bi lahko bilo relevantnega, šele potem dobi primerjava *neko* vrednost. Kdaj dobi pa *polno* vrednost?

Pa dajva enostavneje: Mi daš prosim link na eno analizo obdavčitve fizičnih oseb,

Ena starejša, ki jo imam slučajno shranjeno: www.upo.es/serv/bib/...idoc/6.pdf

[XMINI41]
...takšne ali drugačne primerjave so zmeraj možne. Glede na to, da se v Financah itak vsaka razprava glede višine davkov zreducira na komponento stroška za gospodarstvo (pozablja pa npr. na nivo javnih storitev, ki se jih z davki zagotavlja), zahteva najnižji standard analize, ko je govora o "visoki" dohodninski letsvici, tudi višino ostalih ključnih dajatev: DDV, davek od dohodka pravnih oseb (tudi realno glede na olajšave), trošarine itd. ....in potem primerjava davkov v strukturi GDP-ja. šele potem dobi neka primerjava smiselno uporabno vrednost.

postavljas cilj, za katerega osebno zelo sumim, da ni dosegljiv. oziroma - da se na po poti do njega zaradi sirine in mehkobe terena zna zgoditi veliko takega, kar bo koncni izdelek postavilo zelo dalec od smiselne uporabne vrednosti.

naj malo obrnem.

doloceni publiki lahko samo namignes in bo sama razumela vse potrebno.

za doloceno publiko se lahko na glavo postavis in bodo pripombe, zakaj nisi dodal se zlate ure z vodometom.

(potem so tu se taksni, ki takoj razumejo, vendar zal narobe; in tisti, ki avtorju ugovarjajo, dejansko pa imajo zelo podobna videnja; ampak pustimo :)

kakor so primerjave, kot pravis, taksne ali drugacne, so tudi oci taksne ali drugacne.

kdorkoli javno pise, je zelo dobro, da to razume in da ima odgovor na to.

odgovor je lahko tudi, da rece jah kurc grem pa dezevnike gojit. ni pa nujno. nujno je samo to, da si se zmenil z ogledalom in prisel do njega.

p: got the t-shirt

[XMINI41]
Ena starejša, ki jo imam slučajno shranjeno: www.upo.es/serv/bib/...idoc/6.pdf

Kako naj to razumem:
(1) Dobesedno: Da bi moja tedenska kolumna za Finance imela *neko* vrednost, če bi bila vsaj tako poglobljena kot študija OECD, ki jo je pripravljalo več kot 30 ljudi in jo na koncu objavilo na 77 straneh, s 15 tabelami, 9 grafikoni in 89 viri?
(2) Figurativno: Da bi kolumna imela *neko* vrednost, če bi pridobil take podatke ter jih obdelal in prikazal tako, kot so v tej študiji prikazani na sliki 4, torej s podatkom o deležu davkov in prispevkov v bruto stroških dela, oziroma (kot komplement prvega) z razmerjem med neto izplačano plačo in bruto bruto plačo?

Če (1), je takšno pričakovanje seveda lep poklon. Če (2), pa v tej študiji OECD sicer najdem podatek o deležu davkov in prispevkov v bruto stroških dela, a zgolj kot enovit kumulativen podatek za celotno državo, ne kot funkcijo višine bruto stroškov dela oz. bruto bruto plače, kar bi vsaj okvirno oslikalo, kdo nosi kolikšen del bremena. Kot sem zgoraj že pisal, dvomim, da so kjerkoli na enem mestu zbrani vsi podatki o višinah vseh prispevkov kot funkcijah bruto dohodka. Če so (vsaj za Slovenijo in Grčijo), se pa priporočam za link in bom za eno od prihodnjih kolumn krivulje dopolnil še s prispevki, saj kot rečeno tudi mene zanima čim bolj objektivna slika.

Naše "leve" vlade lupijo samo siromake. In to je ljudem celo všeč. Bognedaj pa da bi se spravili na veleposestnike. To ne bi bilo skladno s partizansko zavestjo, ki je vedno skrbela za malega človeka, delavca...
Davki na premoženje v Sloveniji predstavljajo v BDP najnižji delež v evropi.

[crt]
postavljas cilj, za katerega osebno zelo sumim, da ni dosegljiv. oziroma - da se na po poti do njega zaradi sirine in mehkobe terena zna zgoditi veliko takega, kar bo koncni izdelek postavilo zelo dalec od smiselne uporabne vrednosti.

Malo sem poguglal s parametrom od 2012 dalje in našel nekaj dostopnih dokumentov o davkih in davčnih politikah in primerjavah. Vsi se koncentrirajo na določena področja/območja. Med prosto dosegljivimi jih je veliko o plačah in inequality (zadnje čase v trendu), nekaj naslovov, ki nakazujejo vsebino bolj v smislu zaželene, pa dobiš samo za (debelo) plačilo.

Ekspedicijo sem zaključil z vtisom, da večina teh papirjev davke obdeluje parcialno, ker služijo razvoju/preverjanju določenih tez/politik. Pri tem imam občutek, da se nekateri ob silno kunštnih formulah in modelih ne sprašuejejo kaj veliko o zanesljivosti in primerljivosti vhodnih podatkov.

Tukaj pa se išče kompilacijo zanesljivih surovih podatkov, iz katerih bi TadejK lahko štrikal metodološko zadovoljive članke. Očitno do tega ni lahko priti, ker so podatki dragocena surovina in bolj ko so čisti, dražji so. Če bi izpred rudnika ukradel za šajtrgo železove rude, te najbrž ne bi preganjali tako, kot če bi izpred železarne ukradel za krjolo jeklenih ingotov.:-)

Evo, če koga slučajno zanima, nekaj najdenih zastonjkarskih študij:

Average Personal Income, Tax Rate and Tax Wedge Progression in OECD Countries
praha.vupsv.cz/fullt...l_1543.pdf

Zbirka OECD Taxation Working Papers
www.oecd-ilibrary.or...s_22235558

TAXES AND CAPITAL STRUCTURE
research.mbs.ac.uk/a...122012.pdf

TAX SYSTEMS AND TAX REFORMS IN LATIN AMERICA
www.cepal.org/ilpes/...ap6a14.pdf

Taxing Choices: International Competition, Domestic Institutions and the Transformation of Corporate Tax Policy
www.marquette.edu/po...es2013.pdf

Me je pa že v impresumu tiste študije OECD, ki jo je ponudil Xmini41, nekaj spomnilo na še eno epizodo slovenskega hlapčenovinarstva.

The following countries became Members subsequently through accession at the dates indicated hereafter: Japan (28th April 1964), Finland (28th January 1969), Australia (7th June 1971), New Zealand (29th May 1973), Mexico (18th May 1994), the Czech Republic (21st December 1995), Hungary (7th May 1996), Poland (22nd November 1996), Korea (12th December 1996) and the Slovak Republic (14th December 2000).

Je kdo od tistih, ki so razglašali, da je bila Slovenija najsvetlejša zvezda in neskončna zgodba o uspehu v tranzicijski Evropi, kdaj pojasnil, zakaj so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška postale članice OECD približno takrat, ko je Slovenija šele prvič uradno potrkala na vrata? Mar zato, ker vzvišeni vodja Drnilama ni imel rad Višegrada, ker Janša ni bil toliko belosvetski politik, Rupel pa ne čudodelni zunanji minister, kot naj bi verjeli volivci? Kdo ve, kdo pove? Slovenija saks-es stori je bila v OECD pripuščena šele deset let za Slovaško (2010)!

Prošnjo za članstvo je predsednik vlade Janez Drnovšek izročil generalnemu sekretarju Jean-Claudu Payju 14. marca 1996, vendar so v organizaciji šele dobro desetletje pozneje - septembra 2006 - začeli postopek izbire kandidatov za sprejem v klub.
www.delo.si/gospodar...-oecd.html

[pobalin]
Ekspedicijo sem zaključil z vtisom, da večina teh papirjev davke obdeluje parcialno, ker služijo razvoju/preverjanju določenih tez/politik. Pri tem imam občutek, da se nekateri ob silno kunštnih formulah in modelih ne sprašuejejo kaj veliko o zanesljivosti in primerljivosti vhodnih podatkov.

to deluje v obe smeri...

- imas ugotovitev X
- reces: jah, to ni nic vredno, ce ne pogledamo celovito holisticno
- gres to pocet in po poti ti narascata slaba merljivost in subjektivnost, ker zajemas vedno sirse polje in neizogibno prides do tega
- na koncu ugotovis, da saj pa itak nic nisi ugotovil oziroma da je koncni sklep zelo odvisen od tega, kaj si pocel v mehkih situacijah
- kar je spet lahko stvar apriori ciljev
- ali pa se prejsnjih dveh alinej celo ne zavedas

tipicno imas na voljo poglede, ki so preozki (riziko morda namernega spregleda stvari, ki bi sliko spremenile), in poglede, ki so presiroki (riziko totalne razvodenitve, ki je prav tako lahko namerna).

to je pac v realnosti na voljo.

kar se tice formul, ja, vsekakor obstaja doloceno prepricanje, da ce je matematika / racunalnik nekaj povedal, je pa to ziher res. torej da ze sama metoda garantira pravilnost ne glede na to, s cim smo jo nafutrali. jaz temu recem excel fetisizem.

skratka, life's a bitch and then you die :)

[crt]
kar se tice formul, ja, vsekakor obstaja doloceno prepricanje, da ce je matematika / racunalnik nekaj povedal, je pa to ziher res. torej da ze sama metoda garantira pravilnost ne glede na to, s cim smo jo nafutrali. jaz temu recem excel fetisizem.

Še posebno če na vrhu Excel tabele stojita slavni akademski imeni ranga Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff. :-)
damijan.org/2013/04/...posledice/

skratka, life's a bitch and then you die :)

And son of a bitch fits where in this argument? :-)

[crt]
> [pobalin]
> Ekspedicijo sem zaključil z vtisom, da večina teh papirjev davke obdeluje parcialno, ker služijo razvoju/preverjanju določenih tez/politik. Pri tem imam občutek, da se nekateri ob silno kunštnih formulah in modelih ne sprašuejejo kaj veliko o zanesljivosti in primerljivosti vhodnih podatkov.

to deluje v obe smeri...

- imas ugotovitev X
- reces: jah, to ni nic vredno, ce ne pogledamo celovito holisticno
- gres to pocet in po poti ti narascata slaba merljivost in subjektivnost, ker zajemas vedno sirse polje in neizogibno prides do tega
- na koncu ugotovis, da saj pa itak nic nisi ugotovil oziroma da je koncni sklep zelo odvisen od tega, kaj si pocel v mehkih situacijah
- kar je spet lahko stvar apriori ciljev
- ali pa se prejsnjih dveh alinej celo ne zavedas

tipicno imas na voljo poglede, ki so preozki (riziko morda namernega spregleda stvari, ki bi sliko spremenile), in poglede, ki so presiroki (riziko totalne razvodenitve, ki je prav tako lahko namerna).

to je pac v realnosti na voljo.

kar se tice formul, ja, vsekakor obstaja doloceno prepricanje, da ce je matematika / racunalnik nekaj povedal, je pa to ziher res. torej da ze sama metoda garantira pravilnost ne glede na to, s cim smo jo nafutrali. jaz temu recem excel fetisizem.

skratka, life's a bitch and then you die :)

Ja, to so klasicna akademska jajca. Lahko bi tudi nadvse enostavno pogledali primerjavo javne porabe/prihodkov z bdp. Ampak tudi to nam ne pove, ali drzava ta sredstva uporablja "smiselno" - ker za akademika je smiselna poraba javno visoko solstvo, za penzionista penzije, za bolnika zdravstvo, za soferja pa boljse ceste :-)

Zato so ti celostni pogledi v resnici vedno politicna izjava avtorja, ki jo je zavil v primeren paket, (kadar govorimo o celostnem pogledu v obliki akademske studije), da si za svojo izjavo obeta placilo.