Kaj je sploh fora tega sklada, v njem ni nič denarja samo garancije...

Dober prispevek.

Slovenija bi morala izpostaviti transport in energetiko med glavnimi strateškimi usmetitvami.

Drugi tir in elektrarne na srednji Savi.

Elektrarne na srednji savi so iz seznama želja (SID banke) izpuhtele. :)

Drugi tir:

In kateri infrastrukturni projekti v Sloveniji bi bili najustreznejši? Glede na pravila sklada EFSI in glede na zrelost projekta naj bi bila na področju prometne infrastrukture najustreznejša gradnja drugega tira Divača-Koper, še vedno pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, čeprav so ta projekt v EU enkrat že zavrnili, ker naj ne bi bil dovolj zrel. Na ministrstvu so medtem naredili nekaj sprememb, da bi se drugi tir bolje prilegal pogojem mehanizma EFSI. Konec marca so ustanovili projektno podjetje 2TDK, ki je za zdaj v stoodstotni lasti države, pozneje pa naj bi ga dokapitaliziral zasebni partner. Podjetje naj bi zgradilo drugi tir Divača-Koper in zanj dobilo tudi koncesijo za vsaj 30 let. V paketu naj bi dobilo tudi koncesijo za gradnjo in upravljanje tretjega pomola v Luki Koper. Ta drugi del paketa ni doživel toplega sprejema v Luki Koper, kjer so prepričani, da njihova koncesija zajema tudi tretji pomol in da ga bodo zgradili sami, ko ga bodo pač potrebovali.

S tako miselnostjo ne bomo prišli NIKAMOR. Vse ne z/moremo sami. Bi pa seveda radi.

*Radi bi seveda, da bi to drugi zmogli. Nam to ni treba. Nam bi to samo koristilo. Mi delamo dobro in odlično. :)

Luka koper mora razumeti, da mora tudi sofinancirati drugi tir. In spustiti notri tudi konkurenco, ki bo tudi pomagala sofinancirala drugi tir.

Če te miselnosti ne razumete, potem je brezpredmetno, da se sploh še pogovarjamo/te o drugem tiru.

Zaradi političnega pritiska za gradnjo drugega tira je veliko drugih projektov »na ledu« in se ne premikajo, Slovenija pa postaja nekakšna čudaška evropska država, ki še vedno časti državno lastnino.

[lukey90]
Kaj je sploh fora tega sklada, v njem ni nič denarja samo garancije...

Tudi jaz ne vidim.

Daje evropske kredite državam v času ko se lahko vsaka država zelo poceni zadolži.

V Sloveniji, pri tej zasedbi ključnih ljudi na ministrstvih in paradržavnih podjetjih (DARS, DRI, SŽ itd), še dolgo ne bo novih projektov. Za te ljudi je glavna mantra da se nič ne splača, da je vse predrago in da ni nič ekonomsko upravičeno. Na drugi strani pa nam zlato pravilo onemogoča kakršnokoli zadolževanje (razen za plačilo obresti in tekočo porabo) in je priročen razlog, da se nič ne da! Predvsem pa padajo izjave, da naj, v tej težki situaciji nehamo sanjati o novih projektih.

Problem je tudi v prvih ljudeh države saj tako predsednik vlade kot predsednik države nimata absolutno nobenega posluha za vlaganja v infrastrukturo - pač pravnika. Včasih je občutek, da je odnos celo negativen in obremnbenjen z nekimi starimi zamerami (predsednik države).

Kako pa smo Slovenci na splošno naklonjeni razvoju infrastrukture in novim gradnjam kažejo naslednji podatki iz članka:

- obvoznica Bratislave bo stala 48 mio po km
- razširitev AC v Italiji bo stala 21,5 mio po km
- razširitev AC na Nizozemskem bo stala 16,9 mio po km.

V Sloveniji smo zgradili (ne razširili obstoječe) avtoceste za nekaj več kot 10 mio po km. Pri tem je bil za Slovence (predvsem politike, usmerjene medije in gostilniške debate) to rop stoletja, najdražje AC na svetu, 2 miljardna preplačila, desetkrat preplačano in še kaj bi se našlo v naboru neresnic, natolcevanj, intrig in stigmatizacije tega programa.
Prav zaradi tako izrazito negativnega prizvoka tega edinega velikega in uspešno realiziranega projekta v Sloveniji, se po izjavah visokih uradnikov, ministri in vlada ne upajo začeti novih velikih projektov.

Pa še to. Slovenija je zadolžena za 30 miljard. Za avtoceste, ki so izrazit medgeneracijski projekt smo se zadolžili za okoli 4 mlrd. Po njih se vozimo, veliko prihranimo (čas, gorivo), manj pobijamo in predstavljajo eno od redkih primerjalnih prednosti Slovenije. Kaj pa imamo o ostalih 26 mlrd. Denar v davčnih oazah, tajkunske jahte in vile in bančne luknje. Pa se o tem skoraj nič ne pogovarjamo o »grdih« avtocestah pa je bilo v preteklosti ogromno povedanega in napisnega. Upam, da je sedaj iz časovne distance že vsakomur, ki kolikor toliko razmišlja s svojo glavo jasno, da so se za kuliso škandaliziranja okoli AC (pri realizaciji tega projekta so sodelovali praviloma nepolitični kadri) skrivale resnično kriminalne velike kraje in grdobije – daleč od medijev in javnosti!

Sedaj ko so si levi in desni razdelili vodilne stolčke znotraj velikih državnih sistemov pa so mediji zelo prizanesljivi do teh sistemov. Nihče se ne sekira če zadeve ne tečejo, važno, da smo poskrbeli za svoje kadre (»naše« in »njihove«) z dobro plačanimi udobnimi službami. Ker so ti kadri praviloma nesposobni nestrokovni in neizkušeni je edina varianta, da se nič ne da in da pač ni denarja za nove projekte. Junker pa nič!

[1126DXSXU]

> [lukey90]
> Kaj je sploh fora tega sklada, v njem ni nič denarja samo garancije...

Tudi jaz ne vidim.

Daje evropske kredite državam v času ko se lahko vsaka država zelo poceni zadolži.

ČUDNO!?

No, zdaj pa razloži, kakšna je situacija. V Sloveniji. Za primer, recimo.

[FIN-311684]
Zaradi političnega pritiska za gradnjo drugega tira je veliko drugih projektov »na ledu« in se ne premikajo, Slovenija pa postaja nekakšna čudaška evropska država, ki še vedno časti državno lastnino.

JA SEVEDA!!

Kaj so pa prej delali!? Prevzemali so razna `prestižna` podjetja, kot so časopisne hiše. Za kakšne denarje?? Drug v drugega so `vlagali`, da bi si zagotovili deleže in se ubranili sovražnih prevzemov, ki bi jim spodneseli stolčke. Napihobali so BALON. Dokler ga ni razneslo.

Samo še zgodba o Prevcu in Elanu je tako neumno banalna.

Zdaj, ko ima Elan `novega`, tujega lastnika, so pa vsi ŠOKIRANI! Prevc je posisal vso Elanovo mleko in nič ni ostalo za šititev ostalih programov Elana. In za nova delovna mesta.

Da crkneš od smeha!

To je vse res.

Res je tudi, da je vse drago! En kup enih potrdil, dovoljenj, tax in ne vem še vse česa. Ne znajo tudi narediti zgolj osnovnega projekta, ki bi ga kasneje lahko dopolnjevali in nadgrajevali. Postopoma. Po danih zmožnostih.

Zato pa je že vse v osnovi drago! In potem se nič ne premakne iz mrtve točke.

O cagavcih, biroktatih, davkih, .....o raznih pametnih bevskačih in vsem ostalem, ... danes ne bom. :)

Sklad nudi garancije s čimer prevzema tveganje drugim vlagateljem - s tem pa omogoča prevzemanje večjih tveganj. Recimo da omogoča 25% garancijo - v primeru izgub bo sklad nosil prvih 25% izgube (first loss). S tem se omogoči financiranje bolj tveganih projektov, ki drugače morda ne bi našli financiranja. Večinoma gre za garancije, v manjših primerih tudi za posojila.