"Velika naftna kriza je leta 1970 postavila porabo goriva na prvo mesto. Tudi Nemci se niso mogli več upirati prednostim turbopredkompresije."

Turbokompresija? WTF

Kam je pisec hodil v šolo? Pod most?

[0513ANITO]
"Velika naftna kriza je leta 1970 postavila porabo goriva na prvo mesto. Tudi Nemci se niso mogli več upirati prednostim turbopredkompresije."

Turbokompresija? WTF

Kam je pisec hodil v šolo? Pod most?

He, he, ob taksnih je cisto vseeno ce ukinemo slovenscino. "turbocharger" pa je lepo po slovensko turbopolnilnik. (polni valje s stisnjenim zrakom z energijo ki jo dobi iz turbine).

[0513ANITO]
"Velika naftna kriza je leta 1970 postavila porabo goriva na prvo mesto. Tudi Nemci se niso mogli več upirati prednostim turbopredkompresije."

Turbokompresija? WTF
Kam je pisec hodil v šolo? Pod most?

Hmnja, jaz berem o turbopredkompresiji ...

[bc123a]
He, he, ob taksnih je cisto vseeno ce ukinemo slovenscino. "turbocharger" pa je lepo po slovensko turbopolnilnik. (polni valje s stisnjenim zrakom z energijo ki jo dobi iz turbine).

Me zanima, ali bo tudi turbokompresor kdaj postal turbostiskalnik ... :D

PS: Slovenščino zlagoma že ukinjamo. Začeli smo menda kar z vejicami.

Tudi tega pisec ne ve, da se avtomobili ločijo na osebne avtomobile in tovorna vozila. Nadpomenke so očitno velik problem.

[tasilo]
> [bc123a]
> He, he, ob taksnih je cisto vseeno ce ukinemo slovenscino. "turbocharger" pa je lepo po slovensko turbopolnilnik. (polni valje s stisnjenim zrakom z energijo ki jo dobi iz turbine).

Me zanima, ali bo tudi turbokompresor kdaj postal turbostiskalnik ... :D

PS: Slovenščino zlagoma že ukinjamo. Začeli smo menda kar z vejicami.

Ja, veliko je tega: tiste vejice, imena jezikov in mesecev z veliko začetnico, saški odvisnik al' kako se že reče, vzkliki (slavni WTF, ROFL), pritrdilnica (jasno, samo OK!), popolno besedišče spolnosti s ponašenim fakom in tako dalje.

Smo pač imeniten narod hlapcev, ki uspe hkrati služiti več gospodarjem - adijo-čaučau!

Podlaga za to je v naši črno-beli in z žico zvezani veličastni kulturi, na kateri "temeljimo".

[tasilo]
> [bc123a]
> He, he, ob taksnih je cisto vseeno ce ukinemo slovenscino. "turbocharger" pa je lepo po slovensko turbopolnilnik. (polni valje s stisnjenim zrakom z energijo ki jo dobi iz turbine).

Me zanima, ali bo tudi turbokompresor kdaj postal turbostiskalnik ... :D

PS: Slovenščino zlagoma že ukinjamo. Začeli smo menda kar z vejicami.

Ne vem če sta opazila, vendar se zadnje čase precej pogosto v medijih uporablja tudi izraz turbopuhalo.

Mene sicer še nekaj zanima... zakaj Slovenci (verjetno edini na svetu) po novem pišemo modele avtomobilov z malo začetnico? Bi morali kaznovati proizvajlce zaradi napačne rabe slovenskega jezika, ker na avtomobile za slovenski trg lepijo značke z veliko začetnico? :)

[bacco979]
Ne vem če sta opazila, vendar se zadnje čase precej pogosto v medijih uporablja tudi izraz turbopuhalo.

Pač iz angleške besede blower ... Za podrobnejši opis, v čem je semantična in tehnična razlika med puhalom, polnilnikom in kompresorjem, se obrni na kakšen tehnični strokovni forum.

Mene sicer še nekaj zanima... zakaj Slovenci (verjetno edini na svetu) po novem pišemo modele avtomobilov z malo začetnico? Bi morali kaznovati proizvajlce zaradi napačne rabe slovenskega jezika, ker na avtomobile za slovenski trg lepijo značke z veliko začetnico? :)

Ne bo povsem držalo, da "po novem". Slovenska pravopisna pravila glede zapisovanja proizvajalcev, modelov, tipov ... vozil so že precej stara; ampak kdo bi se pa ukvarjal z nekakšnimi "duhamornimi" pravili, kajneda? Težava je v tem, da vsi mogoči avtomobilistični in drugi pisuni teh pravil ne poznajo ali ne razumejo (ter se znajdejo pred enako zadrego kot ti). Naj ne bom predolg, tule najdeš pojasnilo:

Zapisovanje avtomobilov www.lektorsko-drustv...vtomobilov

Tuji jeziki imajo svoja pravopisna pravila glede velike in male začetnice. (Nemščina piše v veliko začetnico kar vse samostalnike, mar ne?)

** Za konec pa še en nasvet za širšo javnost (prosim, ne vzemi ga osebno): pred kritiziranjem ali posmehovanjem je dobro poznati pravila, sicer lahko človeko osmeši sebe.

[sreckos]
Ja, veliko je tega: tiste vejice, imena jezikov in mesecev z veliko začetnico, saški odvisnik al' kako se že reče, vzkliki (slavni WTF, ROFL), pritrdilnica (jasno, samo OK!), popolno besedišče spolnosti s ponašenim fakom in tako dalje.

Tista pritrdilnica ali izraz strinjanja OK morda koga moti, koga drugega manj, saj je že povsem internacionalizirana. Precej bolj pa moti tisti tipično čifurski "v redu". Kleno slovensko se reče "prav", vendar ima večina Slovencev** z (raz)umevanjem tega "prav" hude hude težave. Preprosto jim ne potegne.

** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

/.../
Podlaga za to je v naši črno-beli in z žico zvezani veličastni kulturi, na kateri "temeljimo".

Dolga, celo neskončna debata ...

Blower bi potemtakem lahko bil tudi puhalnik :) Puhalo če se ne motim uporabljajo (tudi) Hrvati.

Glede modelov avtomobilov pa ni bilo mišljeno kot norčevanje, bolj me je zanimalo pravilo, ker se najde na internetu tudi kaka drugačna razlaga. isjfr.zrc-sazu.si/sl...omobilov#v

[bacco979]
Blower bi potemtakem lahko bil tudi puhalnik :) Puhalo če se ne motim uporabljajo (tudi) Hrvati.

Glede modelov avtomobilov pa ni bilo mišljeno kot norčevanje, bolj me je zanimalo pravilo, ker se najde na internetu tudi kaka drugačna razlaga. isjfr.zrc-sazu.si/sl...omobilov#v

Še bolj se v slovenščini zaplete pri 4. sklonu (tožilniku):

Vozil je [koga ali kaj] ...
-- Opel Astra -- Opel astra -- opel astra
-- Opel Astro -- Opel astro -- opel astro
-- Opla Astra -- Opla astra -- opla astra
-- Opla Astro -- Opla astro -- opla astro

He he, dvanajst (12) permutacij. Seveda se bodo mnenja kresnila! :)

[tasilo]
Tista pritrdilnica ali izraz strinjanja OK morda koga moti, koga drugega manj, saj je že povsem internacionalizirana. Precej bolj pa moti tisti tipično čifurski "v redu". Kleno slovensko se reče "prav", vendar ima večina Slovencev** z (raz)umevanjem tega "prav" hude hude težave. Preprosto jim ne potegne.

Dragi Tasilo, vedno me zbode pri srcu, kadar se ne morem strinjati s teboj, ampak tako pač pride, bogpomagaj. Po tvojem mnenju izrazito "čifurski v redu" in kleni slovenski "prav" me močno spominjata na nemška "in Ordnung" in "richtig".

www.wissen.de/synonym/okay
www.dict.cc/?s=In+Ordnung
synonyme.woxikon.de/...ichtig.php

Moj slaboten spomin na nekaj neprešpricanih šolskih ur zgodovine me kaj lahko vara, a vendar tvegam s trditvijo, da so naši slovenski predniki v tej deželi dlje časa bivali z/pod nemško govorečimi kot pa s "čifursko" govorečimi.

** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

Tudi za številnost se bom zatekel k jezikom severnih in zahodnih, razvitejših in dlje časa civiliziranih narodov. Nemci imajo in tudi po želji in potrebi uporabljajo besedi viel in zahlreich, Angleži many in numerous, Francozi beaucoup in nombreux, Italijani tanto in numeroso itn. Če se za konec zatečem še k Pleteršnikovemu slovensko-nemškemu slovarju s konca 19. stoletja, to je precej pred kraljevino SHS, kraljevo diktaturo in potem še samoupravno despotovino Jugoslavijo, v njem najdem tole:

štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvȋłnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
fran.si/136/maks-ple...=številen

Zdaj ne bom zatrdil, da sem povsem ovrgel tvoji tezi o "čifurskem" poreklu in gravžu iz topoumnosti, menim pa, da sem ju toliko zamajal, da ju boš moral s pomočjo Hektorja in Lektorja dodatno podkrepiti.

Malček pozno odgovarjam, kmalu bi se mi Tvoj komentar izmuznil.

[pobalin]
> [tasilo]
> Tista pritrdilnica ali izraz strinjanja OK morda koga moti, koga drugega manj, saj je že povsem internacionalizirana. Precej bolj pa moti tisti tipično čifurski "v redu". Kleno slovensko se reče "prav", vendar ima večina Slovencev** z (raz)umevanjem tega "prav" hude hude težave. Preprosto jim ne potegne.

Dragi Tasilo, vedno me zbode pri srcu, kadar se ne morem strinjati s teboj, ampak tako pač pride, bogpomagaj. Po tvojem mnenju izrazito "čifurski v redu" in kleni slovenski "prav" me močno spominjata na nemška "in Ordnung" in "richtig".
www.wissen.de/synonym/okay
www.dict.cc/?s=In+Ordnung
synonyme.woxikon.de/...ichtig.php
Moj slaboten spomin na nekaj neprešpricanih šolskih ur zgodovine me kaj lahko vara, a vendar tvegam s trditvijo, da so naši slovenski predniki v tej deželi dlje časa bivali z/pod nemško govorečimi kot pa s "čifursko" govorečimi.

... kar je alzo dapače seveda argument "imejmo nemško ali čifursko, da le ne bo po naše, po slovensko", mar ne? Čeprav smo včasih znali jezikovno pestro in niansirano reči in razumeti prav, velja, dobro, drži, "štima"... A smo se tradicionalno hlapčevsko vsega tega odvadili ter jezik in miselnost uspešno osiromašili. Tako.

"V redu" je še vedno legitimen izraz, vendar moti, da postaja edini(!) in da je pogosto rabljen napačno ali neprimerno. Od neprešpricanih ur nemščine Ti je najbrž tudi ostalo pomensko razlikovanje med "in Ordnung" in "richtig".

> ** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

Tudi za številnost se bom zatekel k jezikom severnih in zahodnih, razvitejših in dlje časa civiliziranih narodov. Nemci imajo in tudi po želji in potrebi uporabljajo besedi viel in zahlreich, Angleži many in numerous, Francozi beaucoup in nombreux, Italijani tanto in numeroso itn. Če se za konec zatečem še k Pleteršnikovemu slovensko-nemškemu slovarju s konca 19. stoletja, to je precej pred kraljevino SHS, kraljevo diktaturo in potem še samoupravno despotovino Jugoslavijo, v njem najdem tole:

> štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvȋłnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
> fran.si/136/maks-ple...=številen

Previdno s tem Pleteršnikom, prehitro si ga potegni na plan v argumentaturo. Tale Pleteršnikov "štẹvíłən" je namreč takrat pomenil "ki se tiče števil". Glej tudi, kako je prevajal naprej v nemščino. Pozor, v času izida tega slovarja (1894/95) niso izraza "štẹvíłən" uporabljal za izražanje količine tako kot danes. Komur se ljubi, naj pregleda tiskovine tistega časa.

Zdaj ne bom zatrdil, da sem povsem ovrgel tvoji tezi o "čifurskem" poreklu in gravžu iz topoumnosti, menim pa, da sem ju toliko zamajal, da ju boš moral s pomočjo Hektorja in Lektorja dodatno podkrepiti.

Oho! Samo še v roke pljunem in si jih pomanem! Takisto storita še Hektor in Lektor, Čeprav smo se vsi trije vsaj pri Tebi zanašali, da bo šlo brez poglobljene razprave; navsezadnje imaš izjemen občutek za jezik in znanja veliko.

1.) O vsem tem smo na forumu že veliko(krat) pisali. Najlaže boš vse to našel, če v forumski iskalnik vtipkaš niz "mnogo precej" in za avtorja objave "tasilo".

2a.) Na kratko pa takole: "številen" je pridevnik. Kot pridevnik se pregiba z odnosnim samostalnikom -- zato ga jezikovno omejeni, topoumni pisuni in blebetači tako ljubijo, delo z njim je tako "ful blazno ajnfah". Je edini pridevnik, ki nam za silo nekaj govori o količini. (No ja, poznamo še maloštevilen, mnogoštevilen, brezštevilen, nešteven, neštet; vendar o njih kdaj drugič. Zaslužijo posebno obravnavo.)
Po pridevnikih se vprašujemo s KAKŠEN (kateri).

2b.) Slovenščina opis količine raje, lepše in veliko pestreje izraža s prislovnimi določili količine veliko, več, mnogo, precej, ogromno, dosti, nekaj, .... Ta prislovna določila se ne pregibajo(!), odnossni samostalnik pa moramo postaviti v ustrezni sklon; zato jih jezikovno omejeni, topoumni pisuni in blebetači tako sovražijo, da se jim dosledno ognejo v velikem loku in usekajo edino njim umljivo možnost s ... tistim prekletim pridevnikom(!) številen.
Po prislovnih določilih količine -- ali kar po količini sami -- se vprašujemo s KOLIKO.

3.) Ob vsem skupaj pa ne pozabiva, da slovenščina premore čudovito predpono "marsi...", ki je dandanes nihče več niti ne uporablja niti ne pozna. In vendar vsi svetovljansko svetovni jeziki ne zmorejo reči in izraziti (in pregibati), kar slovenščina izrazi z zaimkoma marsikdo in marsikaj. Začni ju več uporabljati in videl boš, kako imenitna sta. Delo z njima je povrhu precej preprosto, obnašata se kot navaden samostalnik.

Še semle se vrnem:

> ** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

Če nagravžno in slaboumno ter nekako 'generično' rečemo "imajo številni Slovenci", si pod tem lahko predstavljamo kakršno si že bodi količino (aka WTF količina!). Precej lažje in lepše si predstavljamo -- in tudi razgledan, natančen in omikan govornik se bo tako izrazil -- če rečemo:
-- ima (velika) večina Slovencev
-- ima veliko (več, precej, mnogo, dosti, malo, nekaj, ogromno, ...) Slovencev
-- ima marsikateri-a Slovenec-ka

Naredi poizkus. Predstavljaj si, da pridevnik "številen" preprosto ne obstaja. Ga ni več. Kako boš drugače izrazil količino (brez tistega nesrečnega pridevnika)? Verjemi, da se. Pa še kako se da! (Le da so na pisuni in piarovci vbuzerirali eno samo možnost; topoumno in nagravžno, naj dodam.)


Dragi prijatelj, borim se proti klestenju, siromašenju in poneumljanju našega čudovitega jezika -- in posledično duhá. Pred 30 leti nihče ni tako uporabljal oz. zlorabljal pridevnika številen. Vzemi v roke kak starejši cajtng. In vendar smo se povsem razumeli.

Upam, da sem odgovoril še številnim marsikomu ... emmm ... številnemu marsikomu ... marsikateremu številnemu ... A viš, zdaj si me pa že čisto zmešal ... :-)

[tasilo]
Dragi prijatelj, borim se proti klestenju, siromašenju in poneumljanju našega čudovitega jezika -- in posledično duhá. Pred 30 leti nihče ni tako uporabljal oz. zlorabljal pridevnika številen. Vzemi v roke kak starejši cajtng. In vendar smo se povsem razumeli.

Klobuk dol! Dragi Tasilo, tebe se res splača dražiti, ker človek dobi nazaj lep stavek v duru odigran allegro in forte. :-)

Skoraj čisto si me prepričal s to razpravo o slogu. Privedel si me do domneve, da je vdor številnih številnih v slovenščino posledica novodobnega množičnega prevajanja vseh vrst besedil in to predvsem iz angleščine, nemščine, morda še francoščine. Kdor to dela na hitro ali s pomanjkljivim znanjem, se pač nasloni na najdbe v slovarjih, po možnosti spletnih, ki so za slovenščino še bolj uborni, ampak tisti debeli vezani svežnji papirja so takooo nerodni in precej ostareli.

Ugovarjati pa se ti upam z argumentom, da je jezik živa stvar, zato je naravno, da se v njegovo sodobno rabo ene besede vtihotapijo, kakšne druge pa izginejo nazaj v debele slovarje, kjer kot speč virus čakajo boljše čase. Ocena, kaj te migracije besed prinesejo v prevladujoče sloge pisanja, je pa v znatni meri odvisna od okusa in navad in zahtevnosti bralca. Meni so enako všeč duhoviti in lepo sklesani novoreki kot skoraj pozabljene arhaične besede in kaj importirano-adoptiranega. Senzibilnost za jezik se splača gojiti in rediti, ker z njo zagotavljamo vitalnost jezika ter beleženja in ustvarjanja v njem.

Upam, da sem odgovoril še številnim marsikomu ... emmm ... številnemu marsikomu ... marsikateremu številnemu ... A viš, zdaj si me pa že čisto zmešal ... :-)

Res daje branje tvojega komentarja v podkrovju članka o tovornjakih malo čuden občutek, vendar šteje vsebina in ne umestitev. Tako smo danes pod poročilom o strašni jutranji drami z Adrio obravnavali tudi ameriške volitve in novejšo špansko zgodovino. :-)

[pobalin]
Klobuk dol! Dragi Tasilo, tebe se res splača dražiti, ker človek dobi nazaj lep stavek v duru odigran allegro in forte. :-)

Hi hi, naj ti ne preide v navado. Najbrž si opazil, da že lep čas pišem le še eno-- ali dvovrstičnice. Če ni ravno huda sila, se mi kaj več se niti ne ljubi, ne vidim smisla in ne čutim potrebe. Raje malo, a tisto dobro. Manj je več. In medias res.

No ja, za prijatelje se pa človek vendar malo bolj potrudi. S Teboj je veselje razpravl(a)jati, Tvoje mnenje in zdravo mero plemenite umetnosti pobalinstva zelo cenim, četudi se kdaj ne strinjava.

Skoraj čisto si me prepričal s to razpravo o slogu. Privedel si me do domneve, da je vdor številnih številnih v slovenščino posledica novodobnega množičnega prevajanja vseh vrst besedil in to predvsem iz angleščine, nemščine, morda še francoščine. Kdor to dela na hitro ali s pomanjkljivim znanjem, se pač nasloni na najdbe v slovarjih, po možnosti spletnih, ki so za slovenščino še bolj uborni, ampak tisti debeli vezani svežnji papirja so takooo nerodni in precej ostareli.

Najboljši prevajalci ne obvladajo le tujega jezika; predvsem morajo do potankosti obvladati, umevati in čutiti svojega! Pomagalo niso le slovarji, spletni ali v debelih učenih bukvah. Zelo koristi poznavanje leposlovja, vrhunske prevodne literature, splošna izobrazba, razgledanost in omika. Za pomanjkanje tega ne more biti opravičila, če želi kdo biti prevajalec, ki svoje delo opravlja kot se šika. Zato rovtarjev ne bi smeli pripustiti k takemu delu.

Upravičeno, z veseljem in z dražestno strastjo bom ozmerjal z zagamanim rovtarjem vsakega prevajalca (oz. prevajatorja), ki bo prevedel "Many people never recovered from the crisis" v "Številni ljudje si niso nikoli opomogli od krize" namesto "Marsikdo si nikoli ni opomogel ...". Potem so pa tu še avtomobilistični biseri "Števini novi avtomobili imajo številne dodatke, ki skrbijo za številne situacije, v katerih se znajdejo številni vozniki". Kar tresel sem se, ko sem pisal ta stavek, pardon, poved. :)

Aja, in pičkice, ki prevajajo, da gre avto na k ličErju na ličEnje (Sic!). Sploh pa pičkice ne vedo, da ličanje ni le "barvanje".

Ugovarjati pa se ti upam z argumentom, da je jezik živa stvar, zato je naravno, da se v njegovo sodobno rabo ene besede vtihotapijo, kakšne druge pa izginejo nazaj v debele slovarje, kjer kot speč virus čakajo boljše čase. Ocena, kaj te migracije besed prinesejo v prevladujoče sloge pisanja, je pa v znatni meri odvisna od okusa in navad in zahtevnosti bralca.

Besede in fraze seveda odmirajo in izginjajo, ali pa utonejo v dolg dolg dremež. A za topoumno in gmajnarsko siromašenje jezika in posledično duhá, miselnosti, intelekta, identitete ... ni opravičila. Pika.

Meni so enako všeč duhoviti in lepo sklesani novoreki kot skoraj pozabljene arhaične besede in kaj importirano-adoptiranega. Senzibilnost za jezik se splača gojiti in rediti, ker z njo zagotavljamo vitalnost jezika ter beleženja in ustvarjanja v njem.

Saj o tem smo pa že večkrat čakulali, anede?

> Upam, da sem odgovoril še številnim marsikomu ... emmm ... številnemu marsikomu ... marsikateremu številnemu ... A viš, zdaj si me pa že čisto zmešal ... :-)

Res daje branje tvojega komentarja v podkrovju članka o tovornjakih malo čuden občutek, vendar šteje vsebina in ne umestitev. Tako smo danes pod poročilom o strašni jutranji drami z Adrio obravnavali tudi ameriške volitve in novejšo špansko zgodovino. :-)

Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.
Albert Einstein

[tasilo]
Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.
Albert Einstein

In lep in pravilen prevod te misli v slovenščino se glasi?

[tasilo]
četudi se kdaj ne strinjava.

Splošno strinjanje je dolgočasno. Eni mu radi rečejo glajšaltunga. :-)

prevajatorja

Zelo ljubko ostro, za 5*!

[jani1974]
> [tasilo]
> Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.
> Albert Einstein

In lep in pravilen prevod te misli v slovenščino se glasi?

Sam ne znam niti dovolj angleško niti slovensko, zato sem iz previdnosti konzultiral ono učeno in vsevedno inštanco Google Translate. Pa sem takle -- zdi se mi že visokoliteraren in pesniško navdahnjen -- prevod izvedel:

"Logic boste dobili od točke A do B. Imagination vas bo povsod."

Mislim, da je zadel žebljico na glavico. Ampak ti povem, jaz imam tale Google Translate na sumu, da odgovore iz kart za egipčanski tarot bere, ker sa od sebe nihče ne more biti tako pameten.

[jani1974]
> [tasilo]
> Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.
> Albert Einstein

In lep in pravilen prevod te misli v slovenščino se glasi?

Ob tvojem vprašanju sem najprej zamahnil z roko, potem pa spoznal, da je v zadnji besedi kleč, vredna razmisleka. Everywhere je po naše vsepovsod, ampak jaz bi v tem primeru raje uporabil kamorkoli.

Tasilo?

[tasilo]
Google Translate:
"Logic boste dobili od točke A do B. Imagination vas bo povsod."

Bing Translator:
"Logika boste dobili od A do B. domišljijo vas bo povsod."

Prevajalnik Amebis Presis (presis.amebis.si/prevajanje/):
"Logika bo prispela ti iz, da te bo domišljija B. vzela povsod."

Me spomni na tisti vic iz nemške krčme, ki se zaključi: "Bi ti **rac dobio šniclu da nisam ja iz Donjeg Vakufa." :-)

[tasilo]
> [jani1974]
> > [tasilo]
> > Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.
> > Albert Einstein

"Logic boste dobili od točke A do B. Imagination vas bo povsod."

Mislim, da je zadel žebljico na glavico. Ampak ti povem, jaz imam tale Google Translate na sumu, da odgovore iz kart za egipčanski tarot bere, ker sa od sebe nihče ne more biti tako pameten.

Google Translate bere internet. Išče že prevedene zadeve in jih potem z neko logiko prežveči in shrani in se tako uči. Tako da je za nekatere zadeve (ki jih je na internetu veliko) ful uporaben, za nekatere pa ful ne.

Drugače pa ja, jaz sem najprej mislil, da si narobe napisal in da bi moralo biti "anywhere" -> kamorkoli.
Ker "everywhere" namreč ne paše lepo k tistima točkama A in B. Najbrž iz točke A nimaš namena potovati v vse možne kraje, vsaj za to, ker za to nimaš časa. Hočeš pa mogoče iti nekam na en čisto poseben kraj, kjer še nihče ni bil (če še zadevo postavim v kontekst, da je to rekel Einstein).