[tasilo]
Dragi prijatelj, borim se proti klestenju, siromašenju in poneumljanju našega čudovitega jezika -- in posledično duhá. Pred 30 leti nihče ni tako uporabljal oz. zlorabljal pridevnika številen. Vzemi v roke kak starejši cajtng. In vendar smo se povsem razumeli.

Klobuk dol! Dragi Tasilo, tebe se res splača dražiti, ker človek dobi nazaj lep stavek v duru odigran allegro in forte. :-)

Skoraj čisto si me prepričal s to razpravo o slogu. Privedel si me do domneve, da je vdor številnih številnih v slovenščino posledica novodobnega množičnega prevajanja vseh vrst besedil in to predvsem iz angleščine, nemščine, morda še francoščine. Kdor to dela na hitro ali s pomanjkljivim znanjem, se pač nasloni na najdbe v slovarjih, po možnosti spletnih, ki so za slovenščino še bolj uborni, ampak tisti debeli vezani svežnji papirja so takooo nerodni in precej ostareli.

Ugovarjati pa se ti upam z argumentom, da je jezik živa stvar, zato je naravno, da se v njegovo sodobno rabo ene besede vtihotapijo, kakšne druge pa izginejo nazaj v debele slovarje, kjer kot speč virus čakajo boljše čase. Ocena, kaj te migracije besed prinesejo v prevladujoče sloge pisanja, je pa v znatni meri odvisna od okusa in navad in zahtevnosti bralca. Meni so enako všeč duhoviti in lepo sklesani novoreki kot skoraj pozabljene arhaične besede in kaj importirano-adoptiranega. Senzibilnost za jezik se splača gojiti in rediti, ker z njo zagotavljamo vitalnost jezika ter beleženja in ustvarjanja v njem.

Upam, da sem odgovoril še številnim marsikomu ... emmm ... številnemu marsikomu ... marsikateremu številnemu ... A viš, zdaj si me pa že čisto zmešal ... :-)

Res daje branje tvojega komentarja v podkrovju članka o tovornjakih malo čuden občutek, vendar šteje vsebina in ne umestitev. Tako smo danes pod poročilom o strašni jutranji drami z Adrio obravnavali tudi ameriške volitve in novejšo špansko zgodovino. :-)