Stavek "V čem je smisel podjetništva, če ne zaslužiš zase" je pa zadel žebljico na glavico. In vsi, ki prikazujejo izgubo na firmi po par let, imajo pa kul avte&vikende,... so zreli za detaljnji pregled Fursa in zaprtje podjetja. Tisto prepucavanje za vsakomesečno plačilo in nabijanje kako je težko sem pa že itak črtala iz slišnega območja. No money no fanny.

Kaj reči , to je to in nič drugače

Jaz že nekaj časa zagovarjam idejo, da se mora za mala podjetja narediti nekaj izjema. V smislu, da je manj birokracije, manj davkov, več svobode. Da se ljudje lahko sami preživljajo in da niso na plečih države ter za to, da imajo ljudje možnost, da naberejo nek začetni kapital. Ko pa imajo ta začetni kapital in prerastejo to majhnost, potem se jim pa lahko kakšna davčna in birokratska obveznost več naredi. Se pa tem večjim podjetjem lahko pol pomaga tako, da se jim pomaga pri izvozu in prodoru na tuje trge.


V Sloveniji je pa mentaliteta javnega sektorja taka, da je treba te ta male zadaviti z davki in birokracijo. In a je pol kaj čudnega, če ti mali podjetniki skušajo skriti denar? Da poslujejo netransparentno? Ker drugače marsikateri preprosto ne bi preživel. Na eni strani jim konkurirajo tisti iz garaže, na drugi pa še državne firme in zavodi. Tako da prostora za podjetništvo in svobodno podjetniško ponudbo je v Sloveniji zelo malo. Edino izvozniki, ker države to, kar se dogaja izven Slovenije ne zanima in na to tudi nima nekega vpliva.

Naša mačeha država se do podjetnikov obnaša približn tako kot so naredili s tisto punco, ki so jo dons vrgli iz Big Brotherja (če sem prav razumel potek): Nesrečnico so zaprli v proizvodnjo in je mogla delat medtem, ko so si ostali omislili žurko. Na koncu so jo pa še vrgli ven. Njeno delo je izpadlo kot kazen in ona kot neumnica. Tako se je v bivši Jugi godilo tudi obrtniku, ki je spadal v kategorijo razrednega sovražnika. Enaka miselnost je v resnici aktualna še danes. Kaj pomaga ustanovit startup, če to pomeni, da boš na koncu samo končal v dolgovih. Kaj pomaga evidenca brezposelnih, če te ob poteku pogodbe nihče ne prijavi mednje. Kaj pomaga delo, če se petnajstega ob pogledu na nakazan znesek lahko samo še zjokaš.

Ja, ta fora z evidenco o brazposelnih je sploh smešna.

Kot prvo, moraš imeti ful dolgo časa redno zaposlitev, da sploh kaj dobiš od zavoda. Če se pa prijaviš, pa nič denarja ne dobiš, potem imaš pa s tem samo delo in obveznosti. Enkrat ne prideš na sestanek, te pa za 6 mesecev črtajo iz evidence.

A je kaj čudnega, da REGISTRIRANA brezposelnost upada? Jaz sem pravzaprav presenečen, da toliko folka vztraja na zavodu, pa čeprav ne dobijo niti evra.

[sopranos]
Ja, ta fora z evidenco o brazposelnih je sploh smešna.

Kot prvo, moraš imeti ful dolgo časa redno zaposlitev, da sploh kaj dobiš od zavoda. Če se pa prijaviš, pa nič denarja ne dobiš, potem imaš pa s tem samo delo in obveznosti. Enkrat ne prideš na sestanek, te pa za 6 mesecev črtajo iz evidence.

A je kaj čudnega, da REGISTRIRANA brezposelnost upada?

Jaz sem pravzaprav presenečen, da toliko folka vztraja na zavodu, pa čeprav ne dobijo niti evra.

Kako presenečen bi najbrž šele bil, če bi se res vsi brezposelni prijavili.

[sopranos]
Ja, ta fora z evidenco o brazposelnih je sploh smešna.

Kot prvo, moraš imeti ful dolgo časa redno zaposlitev, da sploh kaj dobiš od zavoda. Če se pa prijaviš, pa nič denarja ne dobiš, potem imaš pa s tem samo delo in obveznosti. Enkrat ne prideš na sestanek, te pa za 6 mesecev črtajo iz evidence.

A je kaj čudnega, da REGISTRIRANA brezposelnost upada? Jaz sem pravzaprav presenečen, da toliko folka vztraja na zavodu, pa čeprav ne dobijo niti evra.

Pri registrirani brezposelnosti se lepo vidi kako se na zavodu očitno poizkušajo znajt tako, da je čim lažje zanje. Kdor je neregistriran zanje ne obstaja. Tako bi se lahko neregistriranim reklo kar pometeni pod preprogo.

Menda so zakonsko rihtali ta naš flexurity ene dve leti nazaj sam kakšne koristi zaenkrat še ni čutit - še zmerom ni služb.

Se strinjam zavod je skoraj bolj samo še dodatno breme. Predvsem, če je človek brezposeln dlje časa. Na začetku sem se mel na zavodu priložnost pogovorit s psihologinjo, ki mi je pomagala pri pisanju Euresovega življenjepisa. To je bilo koristno in sem ji res hvaležen za vse nasvete. Ostali sestanki, eno ali dve urni seminarji ter celo dvotedenski tečaj o zaposlovanju je pa vse bolj ali manj bilo brez haska. Na tečaju so me celo učili naj pri iskanju preprostejših del raje zamolčim svojo izobrazbo.. Tisto mesečno reportiranje je seveda administrativni nesmisel, da moraš enkrat na mesec iskat maile in gledat kam si poslal prošnje (ki naj bi se jim pravilno reklo prijave na delovno mesto) ter, če razmišljat komu si mogu pošiljat po pisemski pošti. To sem se vsaj zmenu tako, da lahko povem za vsakega posebej dokler še ne pozabim.. In tisti preverjalni sestanki pomagajo tolk, da lahko mal potožim in pojamram in, da me svetovalka mal potolaži in opogumi. Kej dosti drugega pa mam občutek niti ne more naredit.

Sej prijavit se moraš sam tud na obvezno zdravstveno zavarovanje. Drugače čez čas ugotoviš, da ga sploh še nimaš urejenega četudi ga moraš sam plačevat.

Odličen članek. Velik +

Brezposelnih bi bilo manj, če bi bil trg dela bolj fleksibilen, tako pa se podjetja bojijo redno zaposlovati, ker ko imaš enkrat delavca redno zaposlenega, ti lahko serje po glavi, pa si nič ne moreš. Zadnje spremembe delovne zakonodaje so bile vse prej kot lepotni popravki, saj so pogodbe za določen čas takorekoč ukinile oziroma zelo omejile. Velikokrat pa se izkaže, da nekdo, ki je pridno delal na pogodbi za določen čas, ko dobi pogodbo za nedoločen čas, začne uživati vse privilegije le-te. Kako hudo je, če imaš majhno podjetje in nekaj zaposlenih, pa se nekdo vleče iz bolniške v bolniško, država prevzame breme le-te šele po 30 delovnih dneh, to je 6 tednov. Pa saj mala podjetja nimajo ne denarja ne časa, da bi se ukvarjala s tem. Večja podjetja imajo kadrovske službe, zunanje svetovalce odvetnike, ki hitro uredijo te zadeve, malo podjetje pa lahko zaradi ene tožbe odpuščenega delavca propade, pa četudi je ta delavec kradel, ampak, ker ni bila pika na odpovedi na pravem mestu, mora povrniti vse plače in takega delavca vzeti nazaj. Prva stvar, ki jo na Zavodu naredijo pa je, da svetujejo odpuščenemu, naj toži bivšega delodajalca, ne glede na to, zakaj je bil odpuščen. Na sodišču so pa sodniki itak na strani delavcev, ker jih večina še izhaja iz prejšnjega sistema, kjer so bila podjetja dolžna zagotavljati delo, drugo pa jih ne zanima.

Dejansko bi morali pravila za mala podjetja prilagoditi, črtati nešteto administrativnih neumnosti in zmanjšati davke in prispevke. Strinjam se pa tudi z avtorjem, da veliko ljudi, ki se podaja v podjetniške vode, ne zna pripraviti osnevno kalkualcije, kamoli dobrega finančnega plana, upoštevajoč svoje delo. Tako jih veliko propade.

[MF-542584]
Brezposelnih bi bilo manj, če bi bil trg dela bolj fleksibilen, tako pa se podjetja bojijo redno zaposlovati, ker ko imaš enkrat delavca redno zaposlenega, ti lahko serje po glavi, pa si nič ne moreš. Zadnje spremembe delovne zakonodaje so bile vse prej kot lepotni popravki, saj so pogodbe za določen čas takorekoč ukinile oziroma zelo omejile. Velikokrat pa se izkaže, da nekdo, ki je pridno delal na pogodbi za določen čas, ko dobi pogodbo za nedoločen čas, začne uživati vse privilegije le-te. Kako hudo je, če imaš majhno podjetje in nekaj zaposlenih, pa se nekdo vleče iz bolniške v bolniško, država prevzame breme le-te šele po 30 delovnih dneh, to je 6 tednov. Pa saj mala podjetja nimajo ne denarja ne časa, da bi se ukvarjala s tem. Večja podjetja imajo kadrovske službe, zunanje svetovalce odvetnike, ki hitro uredijo te zadeve, malo podjetje pa lahko zaradi ene tožbe odpuščenega delavca propade, pa četudi je ta delavec kradel, ampak, ker ni bila pika na odpovedi na pravem mestu, mora povrniti vse plače in takega delavca vzeti nazaj. Prva stvar, ki jo na Zavodu naredijo pa je, da svetujejo odpuščenemu, naj toži bivšega delodajalca, ne glede na to, zakaj je bil odpuščen. Na sodišču so pa sodniki itak na strani delavcev, ker jih večina še izhaja iz prejšnjega sistema, kjer so bila podjetja dolžna zagotavljati delo, drugo pa jih ne zanima.

Dejansko bi morali pravila za mala podjetja prilagoditi, črtati nešteto administrativnih neumnosti in zmanjšati davke in prispevke. Strinjam se pa tudi z avtorjem, da veliko ljudi, ki se podaja v podjetniške vode, ne zna pripraviti osnevno kalkualcije, kamoli dobrega finančnega plana, upoštevajoč svoje delo. Tako jih veliko propade.

Če hočemo doseči polno zaposlenost, potem moramo spodbujati mala in srednja podjetja. Ker so ta tista, ki brezposelnost rešujejo v času krize.

Ampak iz razlogov, ki si jih napisal in sem o njih pisal tudi sam, se mala podjetja v Sloveniji ne morejo razvijati.

Ahjej... eno je teorija in drugo je praksa... z vsem napisanim se lahko strinjamo, sploh če imamo fino službico, vsakega 15. kapne na račun, popoldne malo fitnes ali joging, zvečer malo z ženko pred televizorjem... in tako naprej.

Zadnjič me je zabavalo pri gledanju oddaje, ko sta dva doktorja ustanovila uspešno in perspektivno podjetje... veliko naročil, uspešna branža za visoko kvalificirano delovno silo, nekje vmes je bilo povedano da sta dobila nekaj od podjetniškega sklada (države) in da sta morala CELO nekaj svojega denarja vložiti. Da te kap.

Dobro, mi nismo doktorji ampak smo eni primerki, ki imamo v podjetništvu, ja, se strinjam, hobi. Ker smo morali vzeti VSE prihranke in ogromen kredit za zagon podjetja zdaj že nekaj let vegetiramo in naše družine z nami. Ampak... krediti grejo počasi k koncu in potem se nadejamo boljših časov, če jih dočakamo ob vseh stresih. V tem se podjetniki razlikujemo od učiteljev, od zdravnikov in uradnikov. Po pripravljenosti na vegetiranje. In potem, ko in če stvar zalaufa, si lahko kupim nov avto. Zdaj me noben ne vidi, ko se vozim z dvajst let starim in samo čakam kje na poti na sestanke me bo pustil na cesti.

Podjetniški pozdravček.

[FIN-209516]
En star štos: "Teoretično gledano ni razlike med teorijo in prakso, v praksi pa je."
Skratka, če pogledam bilance raznoraznih inkarnacij GEA collega
www.finance.si/minib...1362879000
www.finance.si/minib...2059126000
www.finance.si/minib...5385334000
vidimo da imajo vse že leta precejšnje izgube ali v najboljšem primeru pozitivno ničlo.

Za zavode so bilance seveda elegantno skrite, saj si je kasta dvoživk napisala ustrezno zakonodajo
www.finance.si/minib...5939739000
vseeno pa prihodki od državnih seskov precej presegajo vse oblike tržnih prihodkov.
supervizor.kpk-rs.si.../65056345/
S člankom se seveda večinoma strinjam, vendar...
Eating your own dogfood, anyone?

bravo!.... jaz bolj flancam, ti pa takole argumetirano.

bo treba spet malo pritisnit in tole kpk ukinit. čist brez veze. takole razgalit "uspešnost" enega "zavoda".

[MF-542584]
Brezposelnih bi bilo manj, če bi bil trg dela bolj fleksibilen, tako pa se podjetja bojijo redno zaposlovati, ker ko imaš enkrat delavca redno zaposlenega, ti lahko serje po glavi, pa si nič ne moreš. Zadnje spremembe delovne zakonodaje so bile vse prej kot lepotni popravki, saj so pogodbe za določen čas takorekoč ukinile oziroma zelo omejile. Velikokrat pa se izkaže, da nekdo, ki je pridno delal na pogodbi za določen čas, ko dobi pogodbo za nedoločen čas, začne uživati vse privilegije le-te. Kako hudo je, če imaš majhno podjetje in nekaj zaposlenih, pa se nekdo vleče iz bolniške v bolniško, država prevzame breme le-te šele po 30 delovnih dneh, to je 6 tednov. Pa saj mala podjetja nimajo ne denarja ne časa, da bi se ukvarjala s tem. Večja podjetja imajo kadrovske službe, zunanje svetovalce odvetnike, ki hitro uredijo te zadeve, malo podjetje pa lahko zaradi ene tožbe odpuščenega delavca propade, pa četudi je ta delavec kradel, ampak, ker ni bila pika na odpovedi na pravem mestu, mora povrniti vse plače in takega delavca vzeti nazaj. Prva stvar, ki jo na Zavodu naredijo pa je, da svetujejo odpuščenemu, naj toži bivšega delodajalca, ne glede na to, zakaj je bil odpuščen. Na sodišču so pa sodniki itak na strani delavcev, ker jih večina še izhaja iz prejšnjega sistema, kjer so bila podjetja dolžna zagotavljati delo, drugo pa jih ne zanima.

Dejansko bi morali pravila za mala podjetja prilagoditi, črtati nešteto administrativnih neumnosti in zmanjšati davke in prispevke. Strinjam se pa tudi z avtorjem, da veliko ljudi, ki se podaja v podjetniške vode, ne zna pripraviti osnevno kalkualcije, kamoli dobrega finančnega plana, upoštevajoč svoje delo. Tako jih veliko propade.

Se strinjam glede zgoraj naštetega. Ja tud finančni plan je pomemben ampak ni finančni plan vse. Se spomnim, ko sem delal v enem bivšem podjetju. So najeli enga nadarjenega študenta ekonomije, da jim je nardil poslovni načrt s katerim je mel tud plan magistrirat. Zelo lep načrt: Je fant raziskal trg, predlagal povezavo s prodajno mrežo, naredil finančne izračune itd. Samo potem so ugotovili, da bi jih razvoj izdelka stal ene desetkrat več kot so predvidevali in odšli v cugrunt.