Iskrene cestitke za prvo mesto!

Zelo malo je rečeno tukaj o TER (total expense ratio) ki ga ta tip ima v svojih skladih. Poleg tega ni nič povedano o tem če je njegov performance preko 15 let boljši od enega navadnega Vanguard ETF-a z TER 0.2 potem ko so fees tega vzajemnega sklada odšteti.

Večina resnega finančnega tiska po svetu po veliko analize ugotavlja da je aktivno upravljanje v veliki večini primerov nesmotrna izbira in je bolj smiselno enostavno imet en razpršen ETF s stroški pod 0.2% letno (v primerjevi z 2%+ za vzajemne sklade).

Se strinjam, kaj šele če pogledamo upravljalce ALTE INVEST, kjer se je njihov najboljši upravljalec uvrstil šele na 5. mesto, vendar ALTA INVEST kljub vsemu vztraja s parazitsko visokimi upravljalskimi provizijami. Večina njihovih skladov je podpovprečnih, provizije pa kar 2,4 %. Kje je razsodnost vlagateljev, da jim prepustijo ob teh dejstvih sredstva v upravljanje (povsem nesmotrno v primerjavi z razpršenimi ETF-i)

Vsakih par let se delajo testi uspešnosti naložbenikov in na eni strani izberejo upravljalce iz finančnih institucij, na drugi strani pa so zelo hecni nasprotniki - recimo otroci iz vrtca, manekenke, opice ali pa nekdo ki meče pikado v seznam delnic, ki se vrti na pikaod tarči in glej hudiča, v povprevčju je uspešnost profesionalnih naložbenikov enaka kot za tiste konkurenčne skupine amaterjev.
:)

Vsekakor so upravljalci ALTE INVEST v aktivnem upravljanju povsem nekonkurenčni v primerjavi z otroci iz vrtca, manekenkami, opicami in ostalimi, ki po sistemu pikada mečejo v seznam delnic. Uspešnost zadetkov ALTE INVEST je bila pri upravljanju mojega portfelja zgolj 16 %. Brez kančka dvoma, bi jih otroci z vrtca z naskokom premagali.

Nina, ko se že "priporočaš za vlagatelje", evo, se ponižno javljam kot kandidat za vlagat

»Dnevno pregledam od 200 do 700 naložb, ki jih imam na tako imenovani watch listi, ter od 50 do 100 naložb, ki so v vsakem od upravljanih skladov. Dnevno opravim povprečno sedem transakcij,«

"Pri pregledu 700 naložb dnevno porabim za vsako po eno minuto, kar znese 700 minut. V minuti si ogledam nekaj opazovanih parametrov, vsakokrat pa sprejmem še odločitev kaj s to potencialno naložbo storiti, drugače je opazovanje nesmiselno. Nato porabim še 100 minut za 100 naložb, ki so že aktivne (zopet vključujoč analizo in odločitev v minuti za vsako) in še kakšnih 30 minut za izvedbo povprečnih sedmih transakcij za katere sem se sproti odločil iz nabora 800 kandidatov. V omenjenih 14 urah se ne odlepim od računalnika, prehranjujem se pa v glavnem s sendviči. Predno odidem domov na zaslužen počitek posesam tipkovnico polno drobtin in odidem na nujen pet minutni opravek na WC", je za revijo Moje Finance še dodal požrtvovalni zmagovalec, ki mu uspe vsako minuto oceniti poljubno delniško družbo z nekaj milijardno tržno kapitalizacijo.

Kot pravi Nidorfer smo pri nas dejansko v nekaterih ozirih pred najrazvitejšimi. Tako pri ocenjevalcih kot pri upraviteljih.
Opaziti je namreč veliko mero neznanja in naivnosti.

[mimoidoci]
»Dnevno pregledam od 200 do 700 naložb, ki jih imam na tako imenovani watch listi, ter od 50 do 100 naložb, ki so v vsakem od upravljanih skladov. Dnevno opravim povprečno sedem transakcij,«

"Pri pregledu 700 naložb dnevno porabim za vsako po eno minuto, kar znese 700 minut. V minuti si ogledam nekaj opazovanih parametrov, vsakokrat pa sprejmem še odločitev kaj s to potencialno naložbo storiti, drugače je opazovanje nesmiselno. Nato porabim še 100 minut za 100 naložb, ki so že aktivne (zopet vključujoč analizo in odločitev v minuti za vsako) in še kakšnih 30 minut za izvedbo povprečnih sedmih transakcij za katere sem se sproti odločil iz nabora 800 kandidatov. V omenjenih 14 urah se ne odlepim od računalnika, prehranjujem se pa v glavnem s sendviči. Predno odidem domov na zaslužen počitek posesam tipkovnico polno drobtin in odidem na nujen pet minutni opravek na WC", je za revijo Moje Finance še dodal požrtvovalni zmagovalec, ki mu uspe vsako minuto oceniti poljubno delniško družbo z nekaj milijardno tržno kapitalizacijo.

Kot pravi Nidorfer smo pri nas dejansko v nekaterih ozirih pred najrazvitejšimi. Tako pri ocenjevalcih kot pri upraviteljih.
Opaziti je namreč veliko mero neznanja in naivnosti.

Ja res tale odstavek je res pure win poraznega upravljanja. Če nekdo sprejme odločitev bi pričakoval da bi imel vsaj neko osnovno prednost pred trgom, da bi recimo se hitro odzival na novice ali pa da bi imel zelo soliden research team. Nope, je samo en model ki pogleda osnovne parametre in potem manualno poskuša arbitražo ki jo je en računalnik v Londonu že zdavnaj naredil v milisekundah bolj natanačno. In za to zaračuna 2%+ stroškov, kar je v praksi najbrž več kot tretjina realnih donosov ali pa še več.

[mimoidoci]
»Dnevno pregledam od 200 do 700 naložb, ki jih imam na tako imenovani watch listi, ter od 50 do 100 naložb, ki so v vsakem od upravljanih skladov. Dnevno opravim povprečno sedem transakcij,«

"Pri pregledu 700 naložb dnevno porabim za vsako po eno minuto, kar znese 700 minut. V minuti si ogledam nekaj opazovanih parametrov, vsakokrat pa sprejmem še odločitev kaj s to potencialno naložbo storiti, drugače je opazovanje nesmiselno. Nato porabim še 100 minut za 100 naložb, ki so že aktivne (zopet vključujoč analizo in odločitev v minuti za vsako) in še kakšnih 30 minut za izvedbo povprečnih sedmih transakcij za katere sem se sproti odločil iz nabora 800 kandidatov. V omenjenih 14 urah se ne odlepim od računalnika, prehranjujem se pa v glavnem s sendviči. Predno odidem domov na zaslužen počitek posesam tipkovnico polno drobtin in odidem na nujen pet minutni opravek na WC", je za revijo Moje Finance še dodal požrtvovalni zmagovalec, ki mu uspe vsako minuto oceniti poljubno delniško družbo z nekaj milijardno tržno kapitalizacijo.

Kot pravi Nidorfer smo pri nas dejansko v nekaterih ozirih pred najrazvitejšimi. Tako pri ocenjevalcih kot pri upraviteljih.
Opaziti je namreč veliko mero neznanja in naivnosti.

... čuj, dokler je vse skupaj manj kot 24 ur na dan, je možakar na varni strani radarja ... khmm, kje pa so njegove stranke, pa itak nobenega ne zanima ...

Kaj ces naivnost daje velikokrat drive.
Za institucije je to nek rezultat,kot retailer bos z tem berac.

Bedastoča od bedarije. Čez par let bo pa track record drugačen. Edina gotova stvar pri upravljalcih skladov je, da si bodo vzeli svojo provizijo. Vse ostalo, njihov track record in performance, pa je v večini pogojen s prevladujočimi trendi na trgu.

Vsakemu priporočam najprej v branje knjigo Fooled by randomness in potem še kakšno od N. Taleba. Pa morda še ogled kakšnega posnetka Hugha Hendryja.

Koliko pa je nadpovrečna donosnost? 0,32% letno?

Na Wall Street se pripeljejo z mercedesi - poimenujno jih vlagatelji; da bi vprašali za nasvet uslužbence, kateri se tja pripeljejo s podzemno železnico. Nekako tako je zadevo slikovito opisal Warren Buffett, če se ne motim.

Spoštovani,

ker sem ta intervju dal jaz osebno, mi prosim dovolite, da pojasnim nekaj stvari, ki zanimajo nekatere bralce.
Pregled sedemsto naložb, ni nekaj kar se ne bi moglo narediti v recimo 5 urah ob podmetni, da si večino naložb pregledal že večkrat. Ob uporabi sodobnih tehnik, zlahka porabiš za pregled ene naložbe recimo 10 sekund.
V primeru takih pregledov, gre predvsem pa hiter pregled stanja delnic na "Watch listi" in za iskanje pravih vstopnih/istopnih časov oz. nakupov in prodaj. Ta strategija temelji na teoriji veikih števil. Za razliko od poglobljenih analiz, ko temeljito preveriš eno naložbo, obstajajo tudi strategije, ko sicer korektno preveriš naložbo, vendar se zavedaš taga, da bi lahko v tem času, ko to delaš, preveril še deset drugih naložb in bi lahko bila od teh, vsaj ena precej boljša od obravnavane. Ko preverjaš na stotine naložb, se pogosto najde kakšna zelo dobra, ki bi jo sicer izpustil.

Bralce tudi vljudno vabim, da preverijo kakovost upravljanja (donosnsot in nihajnost) na skladi.com in vzajemci.com kjer lahko primerjajo donosnosti posameznih skladov po različnih časih. Poleg tega vljudno vabim vsakogar, ki ima kakšno vprašanje v zvezi z mojim načinom upravljanja, ali bi se želel posvetovati ali temeljiteje poizvedeti, kaj o mojem upravljanju, da me kontaktira na blaz.zupancic@ilirika.si. Prav tako se lahko kadrakoli, znotraj delovnega časa, oglsite na naslovu ILIRIKE Slovenska cesta 54a, Ljubljana, kjer se bom z vami z veseljem Osebno pogovoril.

Hvala lepa,
Blaž Zupančič

No Blaž, z moje strani iskrene čestitke in pohvale. Si bil moj favorit že pred razglasitvijo in po mojem mnenju je letošnji rezultat izbora najboljšega veliko bolj pravilen, kot na primer lanski ali predlanski. Rezultati so v zadnjih letih superiorni, način dela pa se vsaj meni po prebranem zdi nekoliko nenavaden. Govoroč za sebe: ker bi apriori zavračanje nepoznanega lahko okarakterizirali kot kratkovidnost, si tega ne bom privoščil in ti še naprej želim doseganje dobrih rezultatov.

Me pa na tem mestu zanima sledeče: kako opravljaš še vse ostalo, kar priteče tvoji funkciji? Če se ne motim, te je Štembi dal v upravo, kar ti sigurno pobere kakšno uro, poleg tega pa moraš nekje najti tudi čas za, kot ti praviš, bolj poglobljeno analizo podjetij. Kateri so indikatorji, ki jih spremljaš? predvidevam, da pogledaš graf in dve strani na Bloombergu in to je to?

Če boš imel čas, so odgovori zaželeni.
LP

Kaj me zdaj vsi jebete? Delam 26 ur na dan, tako da 2 uri prej vstanem!

Zdravo,

dovolite mi, da podam nekaj kritičnih pripomb na metodologijo vrednotenja skladov, ki ste jo opravili.

1. Pozitivno sem presenečen nad uporabo hurstovega eksponenta. Glavni problem uporabe hurstovega eksponenta vidim predvsem v načinu izračuna le tega (vprašanje, če je uporabljena rescaled range metoda optimalna rešitev) Več o tej problematiki si lahko preberete na www.foibg.com/ijitk/...-4-p05.pdf
Poleg tega me moti tudi to, da ne gre za uporabo statistično značilnih Hurstov eksponentov, ampak zgolj za eksponente. Kakšen pa je standarni odklon teh eksponentov ni navedeno (ob velikem standardnem odklonu so lahko vsi podatki statistično neznačilni)
2. Uporaba Sharpovega koeficienta je sicer Ok, ampak zakaj zadevo ponavljate s t.i. donosnostjo prilagojeno za maksimalno izgubo? Če uporabljate parametrično metodo za izračun VaR (ki mimogrede ni največja izguba), je glavna razlika med Sharpe-ovim količnikom in RAER zgolj uporaba neto donosnosti (odšteta netvegana OM) in imenovalec, ki je primeru slednje metode pomnožen s t.i. z score (odvisno od stopnje zaupanja)? Prav tako je ime kazalca zavajujoče. Če bi hoteli za imenovalec uporabitit konsistentno metodo, ki ocenjuje rep porazdelitve, je veliko bolj primeren kazalnik ETL (expected taill loss). Prav tako velja popraviti odstavek, ki opisuje VaR: "To pomeni, večja kot je volatilnost naložb vzajemnega sklada večja je verjetnost nizke donosnosti posameznega vzajemnega sklada."
Verjetno pa se glavni utemeljitel modernega hurstovega eksponenta (Benoît Mandelbrot) obrača v grobu. Na eni strani uporabljate metode, ki predvidevajo normalno porazdeljene finančne trge (VaR, Sharpe, IR, RAER), na drugi strani pa uporabljate metode, ki so namenjene za dokazovanje nasprotnega (hurstov eksponent). Več o tem si lahko preberete: institutional.union-...z/Zeit.pdf
3. Uporaba informacijskega koeficienta: podobno vprašanje kot pri hurstovem eksponentu. Se uporabljajo statistično značilne vrednosti in predvsem ali so razlike med vrednostmi informacijskega koeficienta posameznega sklada statistično značilne?

Zaenkrat toliko.

Hvala za odgovore.

Zanimivo, ker po podatkih na vzajemcih Ilirika skladi niso med najdonosnejšimi (npr. TOP 10 ) niti v letu 2012, niti v 5 letnem obdobju.... Če so pri ocenjevanju upoštevali volatilnost, ali je to smiselni kazalnik ko gledaš za nazaj ?

Veliko tega pregledam, predvsem pa je potrebno pregledati čimveč potencialnih naložb, s tem si širiš sliko o tem, kaj je trnutno aktulano.

Izhajam iz domneve, ki se mi vedno najbolje potrjuje, ki je "keep it simple".
Ker vemo, da so računovodski podatki dostikrat plod kreativnega računovdstva in da trgi v resnici niso učinkoviti, je potrebno v omejenem času najti tisto kar je smiselno pregledovati. To so prevsem četrtetni prihodki, zadolženost, EBITDA in dobički za dlje časa nazaj. Pogledati je potrebno tudi kakšna so bila presenečenja pri napovedovanju dobičkov analitikov, tudi priporočila analitikov, članke, lastniška struktura, aktivnosti insiderjev, itd. Vedeti pa je treba dodati, da je marsikaj od tega marketing. Tehnika pa vsebuje marsikaj takega, česar se nikjer drugje ne vidi. Jaz npr. iz tega lahko rezberem, skrb uprave za delničarje, ki ni sama po sebi umevna. Vidimo lahko, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji, najboljša podjetja slabo skrbijo za svoje delničarje, skrbijo predvsem za svoje zaposlene.
Še marikaj bi lahko napisal v zvezi z mojim upravljanje. Na primer to, da v zadnjih treh letih od kar sem bil na 5., 6. in 1. mestu nikoli ni bil pri ocenjevanju upoštevan moj najboljši sklad ILIRIKA Gazela, češ da je to globalni "small cap" sklad, ki nima dovolj konkurence. Torej ta in prejšnje uvrstitve se pold slabših dveh skaldov, ki jih uparvljam itd.
Nek kolega (verjetno bolj teoretski) bi lahko rekel, da so trgi do neke mere učinkoviti ter, da je iz teoretičnega vidika " ceteris paribus" nemogoče najti na ta način neko "alfo". Izkustveno pa lahko povem, da temu ni tako, v JV Aziji je mogoče najti kup delnic, ki delajo izvrstno. Z drugimi besedami tam so trgi opazno manj učinkoviti, hkrati pa je tam doma gospodarska rast. Na primer v Indoneziji, je bila v letih 2008 in 2009 najnižja YoY gospodarska rast 4 odtotke.
Pri urapvljanju je moja prva skrb »amortizacija želodca vlagatelja«, torej da vrenost VEP-a čim manj niha oz. čim manj pade, ko so »težki časi«. Če boš pogledal grafa Gazele in Azije od marca 2009 (od takrat jaz upravljam Ilirikine sklade) in ju primerjal z ostalimi boš videl, da dosegamo relativno visoke donosnosti, z nadpovprečno nizko tveganimi naložbami. Merilo za tveganje pa je nihajnost oz. standardni odklon.
Vsakoga, ki se želi še kaj več informirati, Vljudno vabim, da mi piše na blaz.zupancic@ilirika.si ali da me obišče v prostorih Ilrike na Slovenski cesti 54a v Ljubljani.

Lep pozdrav,
Blaž

Krasno razmišljanje. Se mi zdi, da ni dosti upravljalcev/analitikov, ki bi podobno razmišljali.

Problem ocenjevanja, kot ga jaz vidim, je v tem, da se vedno najde nekdo, ki ima dober track record, po drugi strani, pa se obnaša zelo tvegano in ne razmišlja s svojo glavo. Prej sem bil bolj skeptičen do vas. Tudi neposreden odziv na forumu z identiteto, je hvalevreden.

Dobro delajte še naprej.

[BlazZupancic]
Veliko tega pregledam, predvsem pa je potrebno pregledati čimveč potencialnih naložb, s tem si širiš sliko o tem, kaj je trnutno aktulano.

Izhajam iz domneve, ki se mi vedno najbolje potrjuje, ki je "keep it simple".
Ker vemo, da so računovodski podatki dostikrat plod kreativnega računovdstva in da trgi v resnici niso učinkoviti, je potrebno v omejenem času najti tisto kar je smiselno pregledovati. To so prevsem četrtetni prihodki, zadolženost, EBITDA in dobički za dlje časa nazaj. Pogledati je potrebno tudi kakšna so bila presenečenja pri napovedovanju dobičkov analitikov, tudi priporočila analitikov, članke, lastniška struktura, aktivnosti insiderjev, itd. Vedeti pa je treba dodati, da je marsikaj od tega marketing. Tehnika pa vsebuje marsikaj takega, česar se nikjer drugje ne vidi. Jaz npr. iz tega lahko rezberem, skrb uprave za delničarje, ki ni sama po sebi umevna. Vidimo lahko, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji, najboljša podjetja slabo skrbijo za svoje delničarje, skrbijo predvsem za svoje zaposlene.
Še marikaj bi lahko napisal v zvezi z mojim upravljanje. Na primer to, da v zadnjih treh letih od kar sem bil na 5., 6. in 1. mestu nikoli ni bil pri ocenjevanju upoštevan moj najboljši sklad ILIRIKA Gazela, češ da je to globalni "small cap" sklad, ki nima dovolj konkurence. Torej ta in prejšnje uvrstitve se pold slabših dveh skaldov, ki jih uparvljam itd.
Nek kolega (verjetno bolj teoretski) bi lahko rekel, da so trgi do neke mere učinkoviti ter, da je iz teoretičnega vidika " ceteris paribus" nemogoče najti na ta način neko "alfo". Izkustveno pa lahko povem, da temu ni tako, v JV Aziji je mogoče najti kup delnic, ki delajo izvrstno. Z drugimi besedami tam so trgi opazno manj učinkoviti, hkrati pa je tam doma gospodarska rast. Na primer v Indoneziji, je bila v letih 2008 in 2009 najnižja YoY gospodarska rast 4 odtotke.
Pri urapvljanju je moja prva skrb »amortizacija želodca vlagatelja«, torej da vrenost VEP-a čim manj niha oz. čim manj pade, ko so »težki časi«. Če boš pogledal grafa Gazele in Azije od marca 2009 (od takrat jaz upravljam Ilirikine sklade) in ju primerjal z ostalimi boš videl, da dosegamo relativno visoke donosnosti, z nadpovprečno nizko tveganimi naložbami. Merilo za tveganje pa je nihajnost oz. standardni odklon.
Vsakoga, ki se želi še kaj več informirati, Vljudno vabim, da mi piše na blaz.zupancic@ilirika.si ali da me obišče v prostorih Ilrike na Slovenski cesti 54a v Ljubljani.

Lep pozdrav,
Blaž

Lepo, da si se izpostavil in celo kaj napisal - vendar:
Zaljubljen si v Indonezijo, Malezijo, Tajsko ter nekaj malega še v Singapur. Skupaj več kot 50%.
Izpostavljen si v "svetovno znanih" valutah THB, IDR, MYR. Skupaj več kot 50%.

Upal bi si trditi, da sem take zgodbe že videl, da so navedena gospodarstva močno povezana in da bo šlo nekega dne tudi kaj narobe in to zelo gladko in zelo skorelirano tako, da se jaz v tej gazelji zgodbi ne bi upal deklarirati za nizko tveganega.
Kje si bil kaj leta 1997? Še v osnovni šoli?

Maj 1997 Tajska. Thai stock market minus 75%. Plus padec tajskega bahta.

Avgust 1997 Indonezija. Jakarta Stock Exchange in rupija se v nekaj mesecih iz cvetočega raja obrneta do zgodovinskega dna. Padec je podoben Tajskemu in "v nasprotju s pričakovanji", ker ima Indonezija nizko inflacijo, 20 mlrd USD deviznih rezerv, stabilen bančni sektor hehe in presežek zunanjetrgovinske izmenjave v nasprotju s Tajsko. Padca valute sploh ne morejo ubranit z ukrepi, ker je prehiter.

Julij 1997. Malezija se zruši. Overnight obresti na ringgit tudi overnight poskočijo iz letnih 8% na letnih 40%. Kuala Lumpur Stock Exchange pade za 50% preden se ti obrneš med Kora barom in Ilirikino poslovno stavbo.

Singapur jo odnese s samo 20% depreciacije in s 60% borznim padcem, a Singapurja se tebi ni potrebno bati, saj ga, za razliko od zgornjih treh, na zemeljski krogli vidiš le kot skromnih 4% svetovnega gospodarstva, kar je pa še vedno ogromno v primerjavi z deželami, kjer se pasejo prave gazelice.


P.S.: Ne moti me toliko nediverzificiranost tvojega pogleda na svet, kot prepričanje v nizko tveganost, ki jo ti seveda vidiš le skozi standardni odklon meni sicer neznane in nenavedene naključne spremenljivke. In še to. Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali.

P.P.S.: Nagrajevalci in ocenjevalci te blef dejavnosti pri nas imajo pa s takim skladom kot so te gazelice problem, ker nima ustreznega benchmarka, ki bi bil primerljiv še s kakšnim drugim VS. Če si pa sam v tej kategoriji, potem ti pa jaz itak od srca čestitam za vsa zadnja štiri leta.

[mimoidoci]

P.P.S.: Nagrajevalci in ocenjevalci te blef dejavnosti pri nas imajo pa s takim skladom kot so te gazelice problem, ker nima ustreznega benchmarka, ki bi bil primerljiv še s kakšnim drugim VS. Če si pa sam v tej kategoriji, potem ti pa jaz itak od srca čestitam za vsa zadnja štiri leta.

Tudi ce ni benchmarka (in predvsem, ce je) je blef danes zelo lahko razkrinkati, saj je uspeh upravljavca moc primerjati s tem kaj je bilo upravljavcu na voljo (kaj dovoljuje nalozbena politika) in koliko je bil dober v primerjavi s skupino opic, ki mecejo pikado (z enakimi omejitvami nalozbene politike kot jim mora slediti upravljavec):

www.portfolioprobe.c...decisions/

Skratka, Financam predlagam dopolnitev metodologije. Software za takšne analize pa je zastonj (open source), kot je tudi software za obstojeco (in poljubno bolj kompleksno) metodologijo... Hint: PerformanceAnalyitics: cran.r-project.org/w...index.html .

Lahko prosim poves kaj vec o "> P.S.: .... Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali. "?

Lp,
Nim.

[NimbusN]
> [mimoidoci]
>
> P.P.S.: Nagrajevalci in ocenjevalci te blef dejavnosti pri nas imajo pa s takim skladom kot so te gazelice problem, ker nima ustreznega benchmarka, ki bi bil primerljiv še s kakšnim drugim VS. Če si pa sam v tej kategoriji, potem ti pa jaz itak od srca čestitam za vsa zadnja štiri leta.

Tudi ce ni benchmarka (in predvsem, ce je) je blef danes zelo lahko razkrinkati, saj je uspeh upravljavca moc primerjati s tem kaj je bilo upravljavcu na voljo (kaj dovoljuje nalozbena politika) in koliko je bil dober v primerjavi s skupino opic, ki mecejo pikado (z enakimi omejitvami nalozbene politike kot jim mora slediti upravljavec):

www.portfolioprobe.c...decisions/

Skratka, Financam predlagam dopolnitev metodologije. Software za takšne analize pa je zastonj (open source), kot je tudi software za obstojeco (in poljubno bolj kompleksno) metodologijo... Hint: PerformanceAnalyitics: cran.r-project.org/w...index.html .

Lahko prosim poves kaj vec o "> P.S.: .... Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali. "?

Lp,
Nim.

Glede tistega P.S. za katerega me sprašuješ nič posebnega. Na spodnjem linku sem vklopil celotno zgodovino sklada gazelic in opazil, da je od ustanovitve 1.1.2007 in od najvišjega stanja tam okrog 16.7.2007, ko je VEP znašal 7,453, v slabih dveh letih strmoglavil na 2,277, kar sigurno ni bilo po godu želodcem investitorjev, o čemer govori tudi naj upravljalec, ki je zadevo, po njegovih navedbah, podedoval ravno okrog tega največjega brezna in ga skrbi predvsem za želodce investitorjev.

Sklad še danes - po šestih letih - ni blizu začetnih vrednosti VEP. Ker sklad nima jasnega benchmarka tudi ne vem zakaj nekdo sploh lahko reče, da je malo tvegan. Malo tvegan glede na kaj? Ob krizi je očitno močno tvegan, ker vam premoženje iz 100 enot očitno in dokazljivo z lahkoto zreducira na 30 enot. Za konec tistega P.S. pa vprašam nagrajenca še to, kako se razlikuje od svojih predhodnikov in vseh ostalih upraviteljev, če pa prodaja povsem podobno zgodbo kot vsi ostali. Kot je zastavil tisto malo o svojem delu, se upravičeno bojim, da je tudi on izpostavljen raznoraznim tsunamijem. S fantastično veliko izpostavljenostjo Maleziji, Indoneziji, Tajski in Singapurju (v skladu svetovnih gazelic) še toliko bolj.


www.ilirika-dzu.si/k...datki.aspx

[NimbusN]

Lahko prosim poves kaj vec o "> P.S.: .... Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali. "?

Lp,
Nim.

Moto sklada Ilirika Gazela: Na stezah izzivov me odlikuje pravočasnost.

Primerjave;

s&p 500 je okvirno prišel nazaj na vrh izpred 5 let (manjkata mu dva odstotka).

Vanguard small cap growth ETF (pasivni indeksni sklad, sledi ameriškemu small cap indeksu) je iz vrha pri VEP 77,5 usd padel na 36, do danes pa se je povzpel na VEP 96,7 usd. To je 25 odstotna rast od preteklega vrha, upravljani Ilirika Gazela je medtem ustvaril 19% minusa iz preteklega vrha.

Primerjava z domačimi small cap growth skladi je težka, ker jih ni. Obstaja še "EEF eq small cap Europe", ki pa je orientiran na Evropo. Dosežki so podobni ilirikini gazeli.

Kaj točno so v gazeli delali pred petimi leti, da se jim ni uspelo udeležiti močnega vzpona v napihovanju balončka (od nastanka sklada konec 2006 do vrha balona junija 2007), obenem pa se jim je uspelo udeležiti v uničujočem padcu (VEP je izgubil 68%) pa lahko izveš tukaj:

www.moj-fond.hr/modu...a_2007.pdf

Izsek, ki bo tudi mimoidočega prepričal o tem, da je Zupančič dobrodošla zamenjava za preteklega upravljalca (hehehe):

Zastopanost posamezne naložbe se giblje v razponu od 1 do 3 odstotkov. V portfelju so zastopane naslednje regije: Azija 31%, Vzhodna Evropa in Balkan 21,3%, Severna Amerika 8,5%, Zahodna Evropa 7,4%, Slovenija 7,3%. Večino azijskih naložb predstavljajo podjetja, ki kotirajo na hongkonški borzi in delujejo na področju Kitajske.

Za prvo polovico leta 2008 pričakujemo, da bodo vlagatelji zaradi nedavnih padcev tečajev nasvetovnih borzah postali bolj previdni, in bodo morebitne dobičke redno unovčevali, kar se boodražalo na stagnaciji svetovnih indeksov. V drugi polovici 2008, pa se bodo razmere najverjetneje že dovolj umirile, saj bo do tedaj že v veliki meri znan končen vpliv kreditnekrize na svetovno gospodarstvo, in bodo tako omogočene razmere za nadaljnje a zmerne rasti večjih indeksov. Pričakujemo tudi, da se bodo tudi trgi na Balkanu gibali skladno z gibanjem tečajev po svetu, vendar pa lahko na trge na Balkanu pozitivno vpliva mirna rešitev krize na Kosovu.

V nadaljevanju bomo še naprej vodili enako politiko selekcije naložb kot do sedaj. Iskali bomo podjetja na vseh trgih po pravilu od spodaj navzgor. To pomeni, da bomo izbirali podjetja in ne regije oziroma panoge. Še vedno bomo skrbeli za enakomerno zastopanost regij, tako da je nestanovitnost sklada čim manjša. Naložbe, ki so dosegle pričakovano rast, bomo izločili iz portfelja in jih zamenjali z novimi. Razporeditev po posameznih regijah bo ostala večinoma nespremenjena.

Sladica za konec: konec 2007 je kar 4,85% portfelja predstavljala naložba v NKBM. Takrat je bilo to 500 delnic, vrednotenih po 42 evrov.

Do junija 2011 je Ilirika Gazela dokupovala; ima kar 2.838 delnic NKBM, vrednotene 6,8 evrov po delnici. Kar predstavlja le še 0,4% sklada.

Po sladici se prileže monty python style komedija: V letnem poročilu 2007 so se primerjali z FTSE Global Small Cap Index, in bili približno enako uspešni. V letu 2008 je indeks padel iz cca 500 na 277 točk (torej 45 odstotkov), medtem ko je gazela zaružila za 61 odstotkov.

Kako rešiti grdi razkorak z benchmarkom? Preprosto - v novem poročilu še enkrat objaviš graf za leto 2007 :-) www.moj-fond.hr/modu...a_2008.pdf

In ponovno, najlepša pesnitev v letnem poročilu:

Azija 36,9%, Slovenija 18%, Severna Amerika 15,8%, Vzhodna Evropa in Balkan 15,6%, Zahodna Evropa 12,2% in Južna Evropa 1,5%.

V krizi pojačaj izpostavljenost Sloveniji, najboljšemu od vseh možnih svetov ;-)

Napovedi velikih svetovnih bank in institucij napovedujejo izboljšanje razmer v svetovnem gospodarstvu najprej proti koncu tega leta. V primeru, da se bodo te napovedi izkazale za točne (borzno dogajanje običajno prehiteva stanje v gospodarstvu za približno pol leta), lahko na borzah pričakujemo stabilizacijo že na polovici letošnjega leta. Takšna pričakovanja ocenjujemo kot realna, saj so v zadnjih šestih desetletjih recesijska obdobja vsaj z vidika ZDA v povprečju trajala dobro leto dni.

Priceless; analitik bo izvedel časovno-kvantni skok. Ker so pričakovanja realna, bo borza, ki prehiteva pričakovanja, skočila še prej, vse to pa on ve že zdaj.

V nadaljevanju bomo še naprej vodili enako politiko selekcije naložb kot do sedaj.

Mimoidoci... upajva, da je bil Blaž Zupančič čim manj na kavicah s preteklimi upravljavci, in da dela čisto po svoje. Tudi če pregleda 700 naložb dnevno :-)

[NemirniTujec]
> [NimbusN]
>
> Lahko prosim poves kaj vec o "> P.S.: .... Tvoji predhodniki so ga s temi gazelicami močno srali, zato me zanima v čem si pa ti boljši. Verjetno ste se kdaj spoznali in tudi kaj poklepetali. "?
>
> Lp,
> Nim.

Moto sklada Ilirika Gazela: Na stezah izzivov me odlikuje pravočasnost.

Primerjave;

s&p 500 je okvirno prišel nazaj na vrh izpred 5 let (manjkata mu dva odstotka).

Vanguard small cap growth ETF (pasivni indeksni sklad, sledi ameriškemu small cap indeksu) je iz vrha pri VEP 77,5 usd padel na 36, do danes pa se je povzpel na VEP 96,7 usd. To je 25 odstotna rast od preteklega vrha, upravljani Ilirika Gazela je medtem ustvaril 19% minusa iz preteklega vrha.

Primerjava z domačimi small cap growth skladi je težka, ker jih ni. Obstaja še "EEF eq small cap Europe", ki pa je orientiran na Evropo. Dosežki so podobni ilirikini gazeli.

Kaj točno so v gazeli delali pred petimi leti, da se jim ni uspelo udeležiti močnega vzpona v napihovanju balončka (od nastanka sklada konec 2006 do vrha balona junija 2007), obenem pa se jim je uspelo udeležiti v uničujočem padcu (VEP je izgubil 68%) pa lahko izveš tukaj:

www.moj-fond.hr/modu...a_2007.pdf

Izsek, ki bo tudi mimoidočega prepričal o tem, da je Zupančič dobrodošla zamenjava za preteklega upravljalca (hehehe):

>Zastopanost posamezne naložbe se giblje v razponu od 1 do 3 odstotkov. V portfelju so zastopane naslednje regije: Azija 31%, Vzhodna Evropa in Balkan 21,3%, Severna Amerika 8,5%, Zahodna Evropa 7,4%, Slovenija 7,3%. Večino azijskih naložb predstavljajo podjetja, ki kotirajo na hongkonški borzi in delujejo na področju Kitajske.
>
>Za prvo polovico leta 2008 pričakujemo, da bodo vlagatelji zaradi nedavnih padcev tečajev nasvetovnih borzah postali bolj previdni, in bodo morebitne dobičke redno unovčevali, kar se boodražalo na stagnaciji svetovnih indeksov. V drugi polovici 2008, pa se bodo razmere najverjetneje že dovolj umirile, saj bo do tedaj že v veliki meri znan končen vpliv kreditnekrize na svetovno gospodarstvo, in bodo tako omogočene razmere za nadaljnje a zmerne rasti večjih indeksov. Pričakujemo tudi, da se bodo tudi trgi na Balkanu gibali skladno z gibanjem tečajev po svetu, vendar pa lahko na trge na Balkanu pozitivno vpliva mirna rešitev krize na Kosovu.
>
>V nadaljevanju bomo še naprej vodili enako politiko selekcije naložb kot do sedaj. Iskali bomo podjetja na vseh trgih po pravilu od spodaj navzgor. To pomeni, da bomo izbirali podjetja in ne regije oziroma panoge. Še vedno bomo skrbeli za enakomerno zastopanost regij, tako da je nestanovitnost sklada čim manjša. Naložbe, ki so dosegle pričakovano rast, bomo izločili iz portfelja in jih zamenjali z novimi. Razporeditev po posameznih regijah bo ostala večinoma nespremenjena.

Sladica za konec: konec 2007 je kar 4,85% portfelja predstavljala naložba v NKBM. Takrat je bilo to 500 delnic, vrednotenih po 42 evrov.

Do junija 2011 je Ilirika Gazela dokupovala; ima kar 2.838 delnic NKBM, vrednotene 6,8 evrov po delnici. Kar predstavlja le še 0,4% sklada.

Po sladici se prileže monty python style komedija: V letnem poročilu 2007 so se primerjali z FTSE Global Small Cap Index, in bili približno enako uspešni. V letu 2008 je indeks padel iz cca 500 na 277 točk (torej 45 odstotkov), medtem ko je gazela zaružila za 61 odstotkov.

Kako rešiti grdi razkorak z benchmarkom? Preprosto - v novem poročilu še enkrat objaviš graf za leto 2007 :-) www.moj-fond.hr/modu...a_2008.pdf

In ponovno, najlepša pesnitev v letnem poročilu:

> Azija 36,9%, Slovenija 18%, Severna Amerika 15,8%, Vzhodna Evropa in Balkan 15,6%, Zahodna Evropa 12,2% in Južna Evropa 1,5%.

V krizi pojačaj izpostavljenost Sloveniji, najboljšemu od vseh možnih svetov ;-)

>Napovedi velikih svetovnih bank in institucij napovedujejo izboljšanje razmer v svetovnem gospodarstvu najprej proti koncu tega leta. V primeru, da se bodo te napovedi izkazale za točne (borzno dogajanje običajno prehiteva stanje v gospodarstvu za približno pol leta), lahko na borzah pričakujemo stabilizacijo že na polovici letošnjega leta. Takšna pričakovanja ocenjujemo kot realna, saj so v zadnjih šestih desetletjih recesijska obdobja vsaj z vidika ZDA v povprečju trajala dobro leto dni.

Priceless; analitik bo izvedel časovno-kvantni skok. Ker so pričakovanja realna, bo borza, ki prehiteva pričakovanja, skočila še prej, vse to pa on ve že zdaj.

> V nadaljevanju bomo še naprej vodili enako politiko selekcije naložb kot do sedaj.

Mimoidoci... upajva, da je bil Blaž Zupančič čim manj na kavicah s preteklimi upravljavci, in da dela čisto po svoje. Tudi če pregleda 700 naložb dnevno :-)

Ok. Če so Indonezija, Malezija in Tajska deli Kitajske in če je 50% < 31% in je potemtakem upravljanje sklada zavezano investicijski politiki sklada, potem sem pomirjen, hehe. Sicer pa hvala ti za trud in za buket lepih cvetk.

Ta teden sem preguncal enih pet letnih poročil, in je zanimivo primerjat hard core prodajalce in te upravitelje.

Hard core prodajalci so sicer imeli katastrofično slovenštino, ampak napisali so dokaj korektno... recimo da se celo vidi, da so si lastniki mimo dobička denar ven potegnili :-)

Pol pa gledam ta lepa, estetska poročila gazele, kot da so jih pisali filozofi in ne suhoparni premetači številk. Noter pa buče, da te srat prime, in celo zamolčanje pizdarij (da so se odrolali minus 20% glede na izbran benčmark).

Najbolj komična pa je dolžina revizorjevega poročila (dodano na koncu fajla z letnim poročilom), ki tem saditeljem rudečih vrtnic za denar napiše, da je vse tipi - top.

----

Pridružujem se novi opredelitvi Sharp ratia - torej ne Sharpe, ampak Sharp; koliko strani bullshita dobiš za eno stran relevantnih podatkov.

Vir: KasandrajebeTokio: nihoncassandra.blogs...0829874718

[mimoidoci]

Ok. Če so Indonezija, Malezija in Tajska deli Kitajske in če je 50% < 31% in je potemtakem upravljanje sklada zavezano investicijski politiki sklada, potem sem pomirjen, hehe. Sicer pa hvala ti za trud in za buket lepih cvetk.

Saj ne pravim, da je brutalna izpostavljenost državam, ki živijo od zmožnosti zahodnjakov, da se grejo seksualni turizem, najboljša. Ampak je pa boljša kot prej.

Prejšnji upravljalec je namreč takrat, ko so velikani razuma kot je Borut Pahor, razumeli in javno povedali, da se bomo močno potopili, povečal svojo izpostavljenost slovenski borzi.
Škodljivec vedno škodi, kockarju se lahko vsaj posreči (posebej, če hitro teče, press). Jebi ga, ne govoriva o Vanguardu na eni in Hendryju na drugi strani, ampak o Iliriki. Facti bruti.

Nasploh ni fer, da se zmeraj huduješ nad domačijsko finančno industrijo (hehe). Treba je najprej zagoniti enih 10% bdp-ja in malo večji odstotek premoženja prebivalstva, da se povpraševanje normalizira, in ugotovi, da eno predmestje pariza pač lahko da enega ali dva spodobna upravljalca, pa še za to mora imet srečo.

Spoštovani,
primerjajte najbolj donosne skalde, ki imajo v naložbeni politiki določeno, da vlagajo v regiji Azija, za obdobje zadnjih treh let (31.12.2009-31.12.2012). Izračunajte še Sharpov kazalnik za najbolj donosne sklade, ki so konkurenca skladu ILIRIKA Azije.
Oboje ponovite za konkurenco ILIRIKA BrazilijRusijaIndijaKitajska.

Če boste pogledal zadnjo številko revije MOJE FINANCE, sta podsklada ILIRIKA Azija in ILIRIKA Gazela med domačimi skladi na prvem in drugem mestu po višini Sharpovega kazalnika. V skupni konkurenci, skupaj s tujimi, pa na mislim, da 5 in 6 mestu, bi moral še enkrat pogledati.
ILIRIKA Gazela pri moji uspešnosti v nobenem primeru ni bila upoštevana.

Hvala lepa in lep pozdrav.

Spoštovani,
primerjajte najbolj donosne skalde, ki imajo v naložbeni politiki določeno, da vlagajo v regiji Azija, za obdobje zadnjih treh let (31.12.2009-31.12.2012). Izračunajte še Sharpov kazalnik za najbolj donosne sklade, ki so konkurenca skladu ILIRIKA Azije.
Oboje ponovite za konkurenco ILIRIKA BrazilijRusijaIndijaKitajska.

Če boste pogledal zadnjo številko revije MOJE FINANCE, sta podsklada ILIRIKA Azija in ILIRIKA Gazela med domačimi skladi na prvem in drugem mestu po višini Sharpovega kazalnika. V skupni konkurenci, skupaj s tujimi, pa na mislim, da 5 in 6 mestu, bi moral še enkrat pogledati.
ILIRIKA Gazela pri moji uspešnosti v nobenem primeru ni bila upoštevana.

Hvala lepa in lep pozdrav.

Trenutno so ta gospodarstva, predvsem pri malih in srednih podjetjih, ki kotirajo na lokalnih trgih, naša prva odločitev. Seveda se lahko marsikaj hitro spremeni, vendar je trenutno makro in mokro ekonomsko stanje na svetovnih borzah tako, da gospodaska moč prehaja iz razvitega zahoda na razvijajoči vzhod in jug. Sam ocenjujem da predvsem zaradi vedno bolj uporabnega svetovnega spleta.
Leta 1997 sem veliko trgoval s terminskimi pogodbami na razmerje marka/tolar, kjer je bil trg tudi neučinkovit, tako da izgub takorekoč ni bilo. Takrat je bil aktualen NBS7. Marca, aprila 1997 sem ga kupoval po okoli 1500 do 2000 SIT in potem prodajal po 6900 SIT do 7000 SIT.
Torej nekdo bi rekel, da sem bil takrat »zaljubljen« v kombinirane opcije na valuto in inflacijo, ki jih je izdajla Banka Slovenije, z namenom sterilizacije odvečnih deviznih prilivol, ki so pritekali v Slovenjo in pa terminske pogodbe na razmerje marka/tolar. Z delnicami se takrat nisem želel ukvarjati, ker so se mi zdele tvegane, prvič zaradi poplave certifikatskih delnic, drugič zaradi apetita centralih bank po omejevanju trga.
Tistega leta je februraja Banka Slovenije tudi uvedla skrbniške račune za naložbe tujcev v Slovenske delnice, mislim da je prišlo 11. Februarja 1997 do dramatičnega padca Lekove delnice, ravno v tistem času pa je pričela kotirati delnica Krke. Vse to se je v bolj dramatični obliki zgodilo tudi v državah ASEANa.
Ocenjujem, da so gospodarstva Tajske, Malezije in Indonezije leta 2013 zelo drugačna kot leta 1997, ko je bil v finančni javnosti akutaljen izraz »vroči kapital«. Bila so ranljiva, kapital je v državo prišel, napihnil vrednosti, predvsem lastniških premoženj in razmerje lokalne valute v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami in v nekem dločenem trenutku pričel nahitro bežati iz države.
Danes imajo te države vse po vrsti veliko izkušenj prav iz predprejšnjega desetletja, vedo kaj pomeni za državo, če pride v državo MDS in kako težko je odplačevati njegove kredite in upoštevati njegova navodila. Iz te izkušnje so se veilko naučili, zato imajo danes uravnotežene javne finance in zelo visoke devizne rezrve, tako da vroči kapital niti ne »pomisli«, da bi počel kaj takega, kot v tistih letih.
Pri tem bi imele škodo predvsem ZDA, saj so devizne rezerve večinoma sestavljene iz VP v dolarjih.
Poleg tega je celotna makrekonnomska slika v teh državah uravnotežena in usmerjena k rasti. Konkurenčnost gospodarskih subjektov v teh državah je že zdaj visoka s pozitivnim trendom.
Res pa je, da je vsake rasti enkrat konec in tudi v teh treh dražavah bo tako. Že pred nekaj meseci smo zmanjšali izpostavljenost do Malezije, kar se je izkazalo za pravilno.
Če nekdo pogleda mesečno poročilo za junij 2012 za sklad ILIRIKA Azija vidi 25,4% Malezije, 18,3 % Avsrtralije, 18% Tajske in le 4,5% Indonezije. Zadnje znano stanje pa je 32,9% Tajske, 17,8% Indonezije in le 10,3% Malezije in 6,3% Avstralije.
Struktura je precej drugačna, tudi po vsebini, portfelj iz dobrega pol leta nazaj in aktualni portfelj sta zelo drugačna.
Lani je bilo na ILIRIKA Azija izvedenih okoli 370 poslov, povprečan vrednost je okoli 1,1 odstotka ČVS, na ILIRIKA Gazeli pa okoli 650. Tudi iz tega se vidi, da je frekvenca spreminjanja visoka.
Pomembne kriterij pri naložbenih odločitvah je tudi ta, kako se je vrednost delice obnesla v letih 2008, 2009. Pri tem kriteriju so se mnoge Malezijske, Tajske in Indonezijske delnice zelo dobro obnesle in te so tudi večinsko zastopane v naših portfeljih.
Torej zaradi pripravljenosti obravavanih azijskih držav takih dramatičnih padcev delnic ni pričakovati, smo pa kar se da pozorni na morebitne sprememb, in se zlahka mimogrede zgodi, da bo izpostavljenost do Tajske le še 10%.
Kriterj za odločanje, v primeru pričakovanja časov padanja delniških indeksov, so predvsem robustnost posameznih delnic in manj v kateri državi kotirajo.
Hvala lepa in lep pozdrav.