Ma sedaj pa že vsak kreten, ki se popoldne dolgočasi, lahko predlaga rešitve mednarodnega značaja. Mimogrede, gospod Čadež, kaj pa sta bili tvoji babici in dedka?

Očitno Slovenija ne potrebuje, pa tudi ne zasluži stika z mednarodnimi vodami, saj niti ministrica Kresalova, na vprašanje novinarja, ne zna pojasniti čemu bi to bilo dobro. Zakaj bi torej država, tudi z mojim denarjem, kupovala Savudrijo, če pa lahko sam južneje kupim bolj atraktivne nepremičnine, ceneje. Kaj smo še zmeraj 70 let nazaj? Vsem ribičem država lahko z bistveno nižjimi stroški zagotovi boljši standard od konkurence s Chioggie, prost dostop do (EU) Koperske luke tako ne more postati problem, energetsko in surovinsko izkoriščanje - plin? Je prvič proti zeleni usmeritvi in drugič zakaj bi plačeval višjo ceno za "domač" plin ali druge umazane surovine? Nehajte manipulirati javno mnenje in netiti konflikt ali pa predložite argumente, zakaj je vredno vzeti v zakup čedalje višje stroške konflikta.

Gospod Čadež se je iz ekonomista prelevil v mednarodnega pravnika ... Glede na to, da je doktor ekonomije, pa bi človek pričakoval kako ekonomsko analizo tega spora, ne pa ponavljanje (neuspešnih) pravnih pobud za reševanje spora.

Nikjer nimamo npr. odgovora na vprašanje, kakšno ceno ima "prost dostop do odprtega morja" (oz. stik z medn. vodami) in čemu sploh to zahtevati? Argumenti, ki jih trenutno navajajo naši politiki so predvsem prestižne narave. Razen če visoka politika ve, česar ostali ne, da je npr. v severnem Jadranu nafta ...

Seveda so vsaki pomisleki v to, da pri Piranskem zalivu ne gre za vprašanje vitalnega pomena za Slovenijo, označeni z izdajo nacionalnih interesov. Zato se tudi nikamor ne premaknemo. Moje osebno mnenje je, da Piranski zaliv cel ni toliko vreden, da bi se oba naroda skregala do amena. Po moje slovensko gospodarstvo precej bolj rabi hrvaški trg kot obratno (če izvzamemo turiste). Gospod Čadež se s tem seveda ne ukvarja; bolj ga zanima dedek od Šoltesa ... kot da Šoltes sedaj riše meje ...

Na koncu koncev pa četudi vprašanje meje ostane nerešeno, bo v skupni EU postalo marginalno; znova zgolj prestižnega pomena. Glede gospodarskih interesov meja med državama ne bi smela postavljati nobenih ovir (I. steber EU), enako tudi ne stik z medn. vodami. In razni "nakupi" ali "najemi" Savudrije bi se izkazali kot čista jajca, saj bo Hrvaška, ko bo v EU, znova "naša". Tako kot tudi Prekmurje počasi postaja "angleško" ... To je bistvo moderne Evrope, ne pa spori glede meje.

Če pa že res želimo rešiti spor glede meje, pa gremo lahko tudi pred sodišče. Ampak ne, želimo "pravičnost", kar pomeni, da si predstavljamo, da bo "nekdo tretji" potegnil mejo, kot bi bila nam všeč. A Ahtisaari nam bo pa dal tako mejo? Dvomim ...

Ne samo, da se Hrvaška do Slovenije vede arogantno in žaljivo, ampak se iz nje celo norčuje. Zato lahko pritrdimo vprašanju - kako se bo Hrvaška vedla šele po tem, ko bo polnopravna članica EU in Nata?

Revčki, a zdej štekate, da ne gre za neki metrov ozemja. Gre za to, a je Slovenija Hrvaški podrejena kt je bla včash Jugi. A Hrvaška lohk zasede neki našga ozemja, ns žal, zasmehuje pa tak, Slovenija pa rep med noge.

Prost dostop do mednarodnih voda potrebujemo za takrat, ko bo EU razpadla.

Ali se kdo še spomni, kje je bila cestna tabla HRVAŠKA na poti od Piranskega zaliva proti Pulju? Če se ne motim, je bila pred vrhom klanca pred odcepom na desno (kamnolom?). Bilo bi zanimivo, če ima kdo kakšno "fotko" tega!

po sporazumu, ali mediaciji je možna tudi tretja varianta,
da Slovenija dobi dostop do mednarodnih voda tudi brez kopenskega dostopa.
Kar hrvate skrbi je, da bi slovenija izkoriščala dno teh voda, ki je bojda bogato s plinom.
Slovenija bi se temu v sporazumu tudi lahko odrekla.
Največji greh sedanjih in bivših partijcev je v prodajanju slovenskih duš drugi državi, to so počeli od kardelja naprej vsi vključno z drnovškom.
Ljudem na spornih področjih bi morali dati možnost, da se sami odločijo v kateri državi želijo živeti.
Premikati jih v drugo državo brez njihovega pristanka (škodelini, bužini, mlini) je žal fašistično dejanje.
Oblastniki se žal ne zavedajo teže pristanka hrvaške v nato,
namreč nato je dolžan ščititi svojo članico, ne vmešava pa se v vojne med svojima dvema članicama, hrvaška pa čaka samo na to, kako bi nam dala vetra.
Ko bo hrvaška članica nata, si bodo upali še veliko več kot sedaj, že sedaj se obnašajo kot pavi, kaj bo šele takrat, zato pamet v roke ustavno sodišče in čimprej presodite ustavni spor, ki ga je vložila stranka ssn.
Naj ljudje na referendumi odločijo, ali so, ali niso za članstvo nata "prijateljske" hrvaške.

Mogoče pa bi se g. Čadež ali pa kak njegov ekonomski kolega posvetil izračunu približnih stroškov te predstave, ki so si jo zamislili egocentrični politiki in nacionalisti obeh držav? Hipoteze, kaj vse lahko ti gospodje izgubijo ("nacionalni interes") so eno, dejanski stroški, ki vsakodnevno nastajajo v gospodarstvu in obmejnih krajih pa so mnogo bolj otipljivi (vendar jih nihče noče omenjati).

Upam, da se pisec tega članka bolj spozna na ekonomijo, kot na zgodovino in pravo.

Sicer se mi smilijo njegovi študentje na EF.

Povzemanje zgodovine, brez branja originalnih dokumentov, je bedasto. Leta 1991 je bil sprejet sklep v obeh parlamentih, da se, do dokončne ureditve meje, administrativno uporablja zatečeno stanje. To ne prejudicira končnih meja, razen za hrčkofile.

TA ČLANEK BI V CELOTI SODIL V PAVLIHO, ČE BI LE-TA ŠE OBSTAJAL.