Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

tstih sporočil: 5.199
zanimiva debata s kopico nekih prislinih predlogov velikopotezne narave.
A je kdo morebiti pomislil na prosti trg?
Vseskozi.
1.
kmetijske subvencije ukinimo, naj nevarnosti škod kmetje urejajo z zavarovalnicami.
Za večino je to pametno, za vse pa ne. Narava subvencij se je namreč spridila skozi čas in danes gre za nekakšno socialno pomoč kmetom. V osnovi pa je bilo mišljeno kot korekcija trgu za nižjo volatilnost ponudbe. Zlahka si privoščimo skakanje cene šamponov gor in dol, težje pa skakanje cene kruha. Zato se subvencionira. Ampak subvencija pomeni tudi obveznost, da se potem prodaja po določeni ceni.

Tako bi bilo boljše reči - ukinimo 90% subvencij in z eksternalijami utemeljimo preostalih 10%.
Koliko v Sloveniji pridelamo hrane, nima veze. Jo pač kupiš na trgu, in to je to. Domača pridelava hrane sicer je pomembna za neodvisnost neke države - francija, nemčija, rusija ipd... ampak slovenija ITAK ne more biti neodvisna, ker jo lahko pohopsa ena srednje zaspana letalonosilka v jadranu.
Predvsem zato, ker nima lastne nafte, ki je nujno potrebna za obdelavo zemlje. Ne pomaga polje, če ti traktor miruje.
Sprostiti skoraj vse zakone o dovoljenjih in nedovoljenjih gradnje na xy zemljišču. Zahtevajmo le, da vsak, ki hoče graditi, mora najprej zgraditi vso komunalno inštalacijo, ki jo bajta pač potrebuje (o tem nimam pojma, nisem iz stroke) - da ljudje ne bodo gradili jebenih svinjakov.
Marsikdo bi vzel kapnico, pa mora vzeti vodovod. In zaprto greznico, pa mora vzeti kanalizacijo. Pri čemur pa na žalost ni bistveno omejevanje svinjakov, ampak financiranje občin. Tako kot so nekoč o zažiganju čarovnic rekli, da se zdi, da bolj služi človeku kot bogu: se danes zdi, da gradbena regulacija bolj služi točno določenemu človeku oz. skupinamo, kot skupnosti.
Napisati je treba zakon, ki vsebuje nujne stvari, ki jih bajta mora imeti, da jo lahko gradiš. (Najbrž kaj takega že imamo, ampak v zanič obliki.)
Raje, kako sme bajta vplivati na okolico in kako ne sme. Ker kaj pa centralni planerji vedo o arhitekturi in kajvedo o gradnji 20 let naprej? Nič.

Tomaž

Vse ocene tega sporočila:

Gostje ne morejo pregledovati ocen