CimermanG je napisal(a):
Ob uporabi fotonapetostnih modulov se proizvaja elektrika, ki jo prodamo. Pri izrabi sončnih kolektorjev, ali toplotne črpalke se proizvaja toplota, ki je ne prodajamo in jo je potrebno porabiti na sami lokaciji. V prvem primeru se investicija ovrednoti glede na denarni tok, v drugem primeru pa glede na konkurenčno tehnologijo ogrevanja (npr. ogrevanje s kurilnim oljem). Predvidena življenjska doba fotonapetostnih sistemov je okoli 30 let, kar pomeni, da po odplačilni dobi (glede na izračun vašega svetovalca - 13 let), prejemamo za proizvedeno energijo denar še 17 let. V drugem primeru ni denarnega toka, je le prihranek, saj ni potrebno plačevati goriva. Primerjava fotovoltaike in sončnih kolektorjev zato ni smiselna, saj ne gre za isto zadevo, elektrika je nekaj drugega kot toplota... Odplačilna doba pri fotovoltaiki je ob dobri ponudbi lahko krajša od 10 let, v primeru pridobitve nepovratnih sredstev pa krajša tudi od 6 let... Če je to že kaj bolj "seksi", pa ne vem. Odplačilna doba ni vse, kar je pomembno... Če koga zanima več, se lahko s svojimi vprašanji obrne na moj e-mail naslov: gregor.cimerman@iskrazascite.si

1. Doba povračila je povsem neustrezen kriterij za vrednotenje, ker ne upošteva vrednosti denarja v času. Če v izračun vneseš diskontno stopnjo tam okrog 7,5 odstotka, se ekonomičnost bistveno spremeni - diskontirana doba povračila je približno 26 let. S tem da država zagotavlja feed in tarifo samo za 15 let! Brez nepovratnih sredstev, do katerih spet ne more vsak, je naložba zelo tvegana!
2. Tudi če bi bile realne odplačilne dobe, z upoštevanjem diskontne stopnje, tako nizke, to še vedno ne spremeni dejstva, da se naložba financira z denarjem vseh odjemalcev električne energije preko feed in tarif, ki so za fotovoltaiko trenutno na desetkratni ravni tržne cene. Z drugimi besedami, odjemalci investitorju financiramo nekaj drobiža, glavnino pa poberejo proizvajalci in monterji opreme. V slovenskem primeru so proizvajalci v veliki večini tujci, kar pomeni, da z naložbami v fotovoltaiko v bistvu vsi skupaj subvencioniramo tujo proizvodnjo.
3. Opevani BISOL zaposluje 55 ljudi (podatek 2007) in ima kapaciteto za 40 MW proizvodnje. V letu 2008 je to manj kot 1 % svetovnega trga. S tem da BISOL module samo sestavlja, celice pa kupuje iz tujine. Če bi Slovenija kupila letno proizvodnjo podjetja (40 MW), bi to na letnem nivoju trenutno stalo cca 16 milijonov € preko feed in tarif. Zato, da ima službo 55 ljudi in da ena firma kasira nekaj dobička. Se res splača?