Slovenski menedžment je porazen, saj je je 95% časa ukvarjali s prevzemom podjetij ostalih 5% pa z upravljanjem. Podjetja so večinoma upravljali tako, da so prevzemali »lohnarbeit« posle, nobeden pa ni uspel z ustvarjanjem prepoznavnih blagovnih znamk. Tudi temu je mogoče propisati tak padec industrijske proizvodnje.

Še več, G. Bavčar je za ceno prevzema Istrabenza najprej zapravil nekaj blagovnih znamk, nato pa mu je propadel še prevzem sam.

Čas 15-20 let je dovolj dolga doba, da podjetje prodre in iz nič ustvari dominantno blagovno znamko. Slovenija je imela odlično priložnost, da stopi v gospodarskem razvoju korak naprej, a je gospodarstvo prepustila politično lojalnim in nesposobnim ljudem (po dr. Tinetu Hribarju - fevdalcem).