Živimo v družbi, ki ji je programirana odsotnost zgodovinskega spomina premaknila spekter ideologij za lep korak v levo tako, da je ekstremno levo zanjo zmerno levo, zmerno desno pa ekstremno desno. Zato bo preteklo še precej vode preden bo način razmišljanja Petra Štrovsa dobil svojo domovinsko pravico v šolah ob načinu razmišljanja Janeza Stanovnika (in levih jurišnikov tega foruma)... Kot sem že nekoč zapisal, ne verjamem da bom ta čas dočakal, upam, da bodo v take šole hodili moji pravnuki.

Zgodovinski narod. Hm.

Srbe so leta 1918 številni na slovenskih ulicah pričakali z navdušenjem. Italijane in Nemce leta 1941 spet nekoliko manj številni (verjetno drugi?). Pa 1945 komuniste, na severovzhodu celo Ruse. Skratka, ne glede na to, za kakšno večje ali manjše zlo gre, vedno se najdejo taki, ki jim to ustreza in ki se bodo v to zlo ustrezno umestili. Zato pozabimo naivne iluzije da »vsi Slovenci« podpirajo demokracijo (ali naravovarstvo ali pravico do pokojnine). Že pogled na takle forum pove, da so vedno pri vsaki temi tudi zelo, zelo drugačni pogledi. In vedno je kak tudi militanten, izključujoč, grozeč... Ekstremen.

Kar mislim si, s kakšnim veseljem bi nekaj sto ali nekaj tisoč sonarodnjakov (in ustrezno več sodržavljanov) ob slovenskih cestah pozdravljalo kolone srbskih, ruskih ali kitajskih tankov. Se veselilo svojega trenutka, ki jim bo potisočeril prej zanemarljivo možnost za vstop v upravljanje države, pojavljanje v zgodovinskih učbenikih in razpolaganje z bistveno večjim deležem narodovega premoženja. Kot je lucidno poudaril avtor, edini primer narodove zgodovinskosti brez obešanja na orožje zunanjega »pokrovitelja« se je zgodil pred 18 leti.