Privatizatorja Rop in Cvikl Da primer nepregledne prodaje državnega lastništva v Rigelnikovem ACH še zdaleč ni osamljen primer tranzicijske razprodaje državnega premoženja pod okriljem Pahorjevih frontmenov, je potrdila izredna seja državnega zbora, ki je bila namenjena obravnavi poročila parlamentarne preiskave o prodaji deležev Kada in Soda v gospodarskih družbah v obdobju 1995-2005. Poročilo razkriva doslej javno povsem neznane podatke o privatizacijski vlogi politika Ropa in Cvikla, ki sta po letu 2005 prestopila pod politično okrilje Pahorjeve SD. Politik Rop je bil predsednik upravnega odbora Soda skoraj dva mandata, in sicer od 11. marca 1993 do 20. junija 2000. Isti Rop je bil tudi član skupščine in kot premier predsednik skupščine Soda (od 30. novembra 2000 do 3. decembra 2004). V razdobju od 21. decembra 2000 do 11. oktobra 2001 je bil predsednik upravnega odbora Soda politik Cvikl. Po določilih statuta Soda sta bila organa upravljanja Soda skupščina in upravni odbor. Razprodaja državnega premoženja in ROP V času, ko je bil politik Rop predsednik upravnega odbora Soda (od 11. marca 1993 do 20. junija 2000), je bilo prodanih skupno približno 500 deležev v posameznih podjetjih. V mandatu 2000-2004, ko je bil Rop najprej član in nato še predsednik skupščine Soda, pa dodatnih 270. Prodaje so bile v večini izvedene nepregledno, brez javnega zbiranja ponudb. Povsem enaka porazna statistika razprodaje državnega premoženja v Sodu velja tudi za politika Cvikla. V času njegovega predsednikovanja upravnemu odboru Soda (od 21. decembra 2000 do 11. oktobra 2001) je Sod prodal deleže v 91 družbah; od tega sta bili le dve prodaji izvedeni z javnim zbiranjem ponudb in ena z javnim prevzemom. Preostalih 88 prodaj je bilo izvedenih po nejavni poti: 40 je bilo neposrednih prodaj in enako število nejavnega zbiranja ponudb. Kapitalizem se je začel 1990 in politik Cvikl Politik CVIKL je na nedavni izredni seji državnega zbora o koncentraciji kapitala Slovence norčavo prepričeval, da se je proces privatizacije začel šele avgusta 2005 s prodajo državnega lastništva v Mercatorju. Resnica je prav nasprotna: privatizacija se je začela leta 1990 z Markovićevim zakonom o podjetjih, samo v obdobju 1995-2006 pa sta državna sklada Sod in Kad po podatkih omenjenega skupščinskega poročila skupaj prodala lastniške deleže v kar 2.447 (!) posameznih podjetjih. Pred letom 2005 je bila prodaja državnega premoženja Kada in Soda izvedena večinoma nepregledno, brez javnega zbiranja ponudb, enako škandalozno, kot je Janševa vlada avgusta 2005 prodala državno lastništvo v Mercatorju. S Pahorjem ni prihodnosti Analiza minulega ravnanja današnjih Pahorjevih frontmenov, ki so se na predvolilni konferenci s sloganom Skupaj proti vrhu enotno zaklinjali na spremembe, pokaže, da je Pahor je okoli sebe dejansko zbral okorele gradualiste in antiliberalce. Gre za ljudi, ki s svojo preteklostjo poosebljajo nasprotje od vsega tistega, kar pred volitvami prodajajo volivcem.