El-Erian je seveda vse prej kot kaka referenca. To se lepo vidi iz razdelka:

Preprosta metoda analize

Nekatere spremembe bodo evolucijske, njihova resnična vsebina in obseg pa bosta vidna šele čez nekaj let. Nekatere bodo nenadne in veliko bolj moteče. Toda čeprav vse to zveni skrajno kompleksno, saj so tudi po definiciji spremembe paradigem zapletene in se na srečo zgodijo le redko, nam lahko preprosta analiza dogodkov pomaga ugotoviti, kaj je tisto, na kar moramo biti pozorni, kaj lahko pričakujemo in kje ter kako se bomo najbolje prilagodili prihodnjemu razvoju stvari.

Ta metoda temelji na pogosto uporabljani analitični bližnjici: identifikaciji omejene množice razlagalnih spremenljivk, čemur statistiki pravijo enačba v reducirani obliki. Končni cilj namreč ni razlaga vseh pojavov, temveč določitev manjšega števila spremenljivk, s katerimi lahko razložimo ključne dejavnike, četudi razlaga ni niti povsem natančna niti popolna.

Ob uporabi navedenega pristopa lahko precej utemeljeno trdimo, da bo prihodnost številnih zahodnjaških gospodarstev odvisna od njihovih sposobnosti predvidevanja in operiranja s štirimi medsebojno povezanimi dejavniki: finančnim, ekonomskim, socialnim in političnim ter njihovo dinamiko.


:))

Zadnji odstavek je tak, kot da bi rekel, da je bela barva, bele barve. Metoda, katero omenja prej, pa je butasta. V kompliciranem algoritmu, kar sodobna družba je, imaš lahko kopico razlagalnih spremenljivk, vendar, če v tem stohastičnem procesu ne ugotoviš ene same, ki je (tudi) ključna, ne veš s kakšnim sistemom imaš opraviti. Kaj vse sistem zmore pravzaprav ne veš nikoli, zato velike firme lahko tudi kar koli prikazujejo kot svojo osnovno dejavnost. Ostalo pa skrivajo. Zanimivo, da so ameriški giganti na tej točki že večkrat pogrnili pred državo. CIA lahko zaserje vse živo v severni Afriki ali na Bližnjem Vzhodu, ko pa se skupaj z FBI loti kake firme, ne glede, če je privatna, pa pride do vseh podatkov.

Dva dni nazaj je Zuckerberg pričal pred senatno komisijo. Lotil se ga je mladi senator
Josh Hawley. Zuckerberg je na kratkem zaslišanju izgledal vsaj desetkrat bolj butast, kot izgleda običajno. Pravzaprav je izgledalo tako, kot da zaslišujejo nekoga, ki jarke koplje, ne pa genijalca in največjega milijarderja.

Vse skupaj je bila lepa predstava moči ameriške države nad privatno pobudo in kapitalom. Zuckerberg se sploh ni znašel. Skoraj na vsako vprašanje je odgovarjal, da ne ve ali naj se vsedejo skupaj z njegovim timom in stvari prediskutirajo. Obtožbe in dokazi pa taki, da mu Trump lahko zapre ali razdeli firmo. Najbolj ga je Hawley zadel s razkritjem tajnega projekta FB CENTRA, kjer ga je najprej vprašal, ali mu je ta projekt poznan in je Zuckerberg odgovoril, da to ni FB projekt, potem pa mu je senator pokazal posnetek z ekrana, ki kaže, kako FB zbira in preprodaja vse podatke o posameznikih in ne samo tiste, ki so dovoljeni s kolački. In to ne le z določene strani, ampak zbirno z vsega interneta. Program CENTRA zbira za katerega koli izbranega posameznika popolnoma vse podatke njegove aktivnosti na vsem zahodnem internetu. Zbirno in posamično, podatke se da na različne načine obdelovati, kombinirati in preprodajati in zamenjevati. Dokazali so mu izmenjavo podatkov z Google in Twitterjem.

Ko je Zuckerberg to videl, glih da se ni usral. Lahko tudi da, se je. Senator ga je obravnaval kot policija obravnava kakega pedra v Rusiji. Tako da, videti je, kot da se volitve v Ameriki sedaj šele zares začenjajo. Pri nas pa Soros plača in je vse tiho.

Uriah Heep.