[abohte]
No, saj si lahko zamisliš bistveno bolj realno situacijo, lastninjenje družbenega premoženja, npr. pripadajočega zemljišča večstanovanjskim stavbam, Bojana Gjuro in BS3...

Gjura je tista zemljišča menda pošteno odkupil. (Sir Oliver & Bing press)

potem smo že pri mitu o izbranem ljudstvu (kar prav pride Izraelcem v odnosu do Palestincev, npr.).

Jap, zgodba o Judih in Izraelu je ena od kron človeške vrste, njenih ±10 grehov in njene sprenevedavosti.

Tudi okupacija Evrope s strani Homo sapiensa je bila plenilska. Ubogi neandertalci. Slovanske selitve narodov so bile "prijateljske"? Mi casa es vuestra casa?

Zgodnji migranti in plenilci imajo pač prednost pomanjkanja zanesljivih (pisnih) virov. Kar pa ne sme biti alibi za kasnejše plenilske migracije. Sicer se lahko vsi kar takoj spremenimo nazaj v opice (ali božjo zamisel oz. Adamovo rebro, za nekatere).

Sem dodal na bralni seznam. Kontra priporočam Sapiens: Brief History of Humankind, tudi v slovenskem prevodu (Yuval Noah Harari, žid, gej, vegan, oxfordski doktorand in zgodovinar pa še kakšno identiteto bi mu lahko verjetno pripisal - fantastično branje, ta knjiga je sicer 1. del trilogije, menda ostala 2 dela nista tako dobra).

Hvala. Hararija imam že nekaj časa na muhi, a ga vedno prehiti kaj manj ezoteričnega. :-)

He, he, he... So mar v Koloseju prirejali šolske športne dneve in rojstnodnevne zabave? So v Tower of London imeli zabaviščni park? Ja Ku Klux klan res nima neke večje materialne zapuščine. Vse križe so zažgali...

No, to. Materialisti in materialistična družba pada na kamne, cegle, beton, zadnje čase les in steklo. Mogoče se bo z razmahom virtualne/inhensane ipd. resničnosti in ugašanjem cegla&malte kaj spremenilo v prid KKK. :-P

Zakaj pa ti verjameš mitom? Zakaj varčuješ? Ker verjameš v mit denarja? Če v ta mit ne bi verjel, bi se danes zjutraj zbudil z mislijo, kje boš nabral hrano za preživetje in kje si boš postavil bivališče, tako pa odpreš denarnico in si oddahneš, ker veš, da boš zlahka dobil hrano v bližnji trgovini, ki tudi verjame v mit denarja tako kot njen dobavitelj (to, da si se lahko zbudil v svojem domu je zgolj posledica tega, da vsi posamezniki te družbe verjamemo v mit lastninske pravice in v mit pravne države, ki ščiti te pravice).

Denar ni mit, je nekakšna napol napisana družbena pogodba, kot še kar nekaj pridobitev civilizacije, ki nam bistveno olajšujejo življenje. Da se ga da zlorabiti, ni dvoma, ampak to ni definicija mita. Če že, bi prej pristal na tezo, da je mit država, ki jamči za vrednost denarja.

> Nekaj pa družba res potrebuje za svojo stabilnost in urejeno delovanje: avtoritete in splošno sprejeta merila za ustoličenje in spoštovanje avtoritet, strokovnih, moralnih ali političnih. Zrela, napredna družba to lahko doseže in ureja tudi brez silnega naslanjanja na mite ali njih vpliv vsaj omeji na neko zmerno, trezno raven.

Vse kar si naštel so miti. V naravi ne obstajajo. Noben jazbec ne vpisuje svojega brloga v zemljiško knjigo. Noben jazbec ne dela tistega, kar mu šef reče. Noben jazbec ne vidi nič slabega v tem, da naskoči sosedovo samičko, ker ne pozna 7. božje zapovedi.

Živalski svet še kako pozna avtoritete, le da se tam uveljavljajo malo bolj nasilno, kar se ljudem zdi vedno manj sprejemljivo.

Kdo lahko reče, kaj je zmerna raven? Musliman, budist, hindujec, aboridžin, konkvistador ali narcistični milenijec?

Zmeren človek. :-P

Ampak res je, ponižnost lahko razumeš tudi tako, kot pišeš ti, kot podcenjevanje samega sebe, morda jo celo večina razume tako. Jaz jo razumem kot krepost, torej točko med skrajnima poloma. Ponižnost kot zavedanje svojih omejitev.

Ponižnost (ženski spol) je v SSKJ zelo skopo opisana, več se najde pod geslom ponižen, ki je (he, he) moškega spola. :-P
fran.si/iskanje?View...y=ponižen

Sicer je pa beseda večpomenska in imava oba prav.

Npr. te omejitve, da živimo tukaj in zdaj ter da zato nimamo nobene pravice pametovati, kako so živeli pred 400 leti.

Ne gre za to. Zgodovine res ne moreš spremeniti. Lahko pa nehaš slaviti tista dejanja in osebe iz davne preteklosti, ki so po današnjih družbenih merilih nesprejemljive, npr. trgovce s sužnji, množične morilce itn. Slaviti je treba dobre stvari.