V glavnem se kar strinjam z zapisanim, edinole glede dohtarjev bi pripomnil, da so nekateri zares poden, imaš pa tudi take, ki se zares trudijo in ne šparajo pri preiskavah. Sam imam veliko srečo, da imam takšnega, ki spada med slednje. Je človeški, prijazen, si vzame čas..., sem, skratka, zelo zadovoljen z njim in me je prav groza, kaj bo, ko bo šel v penzijon. V našem ZD je sicer situacija enaka, kot v celotnem ZDL in najbrž kar po celi državi z izjemo kakšnih vukojebin tam nekje bogu za hrbtom: dohtarji ne sprejemajo novih pacientov. Da ga ne bi dobil, se sicer ne bojim (pač, novi dohtar bo prevzel paciente sedanjega), kakšen bo, je pa čisto druga zgodba. Žena ima z njimi precej več smole. Kot priseljena v Lj, je lahko izbirala med tistim, kar je bilo pač na voljo in ta izbira je bila milo rečeno porazna. Eden bolj čuden od drugega, pa še menjajo se ves čas (fluktuacija). Tisti, ki so kar OK, imajo pa že dovolj svojih in novih ne sprejemajo.