Posel se dela zaradi zaslužka, tudi pri poslih z državo je enako. Danes so na seznamu ena podjetja, jutri bodo druga, ko bo na oblasti ena druga koalicija bodo tretja. Problem je vedno enak. Pri poslih z državo in pri izbiri dobaviteljev ni transparentnosti, ki si je nihče ne želi. Državni denar, ki je le plen, bo javni uslužbenec ob priložnosti prilastil, nekdo bo goljufal na prevoznih stroških, drugi na dnevnicah, tretji si bodo izplačevali neupravičene dodatke, četrti bodo posle peljali preko lastnih podjetjih, peti bodo dodeljevali posle in prejemali korupcijske bonuse...

Sicer je vse to pa še kaj počel Martin Krpan, danes občudovani mojster kontrabantstva, ki krade državi, kar ni nič hudega, saj je država tujek, tudi za sodobne krpane prisesane na državne jasle je slovenska država tujek ne glede kdo jo vodi. Zanimivo je, da javne uslužbence, ki so čez noč obogateli s korupcijskimi bonusi ljudje sploh ne obsojajo.

Slovenija je v bistvu Sicilija kje goljufanje države ni bil nikoli zločin, seveda z razliko, če državo goljufajo slovenski podjetniki so zločinci, če pa si goljufije privoščijo javni uslužbenci so pač ljudje, ki so na pravem mestu izkoristili priložnost. Javni uslužbenci, ki razpolagajo z državnim denarjem niso idealisti in vedo, da so del države in oblasti, in če zagrabijo priložnost jih bo ta ista država zaščitila, nam iz gospodarstva, ki pa vse to plačujemo, država za zabavo ponudi televizijske tarče.