Da sem za dialog in da nikakor ne maram ne levih ne desnih radikalizmov. Izkušnje me uče, da z radikalci ne moreš vzpostaviti normalen dialog.

Sem kot lakmus papir za radikalce. Že vse življenje. Že od malega sem prišel v 2 minutah z radikalci navzkriž. Ampak le z njimi.

Nekaj, kar si štejem v čast, jih je po burnem doživetju z mano v interakciji postalo normalnejših.

In me prav zanima, kdo je šel tako daleč, da me ima konstantno na ignore. To ni častno dejanje. Poniglavo bi dejal.
(Se nič ne sekiram zaradi tega, ampak provociram in dajem misliti.)

(Princ teme je pa asociacija na predstavnika politične opcije, ob najmanjši omembi katere skoči cel regiment v luft z obtoževanjem, da sem komi. To je že dober uvod v radikalizem.)