To, kdo je klal in kdo ne, v letih 19... do 19...(60', če želiš...) je dolga zgodba, 95% popisana.

Na tvojem mestu ne bi bil pametnejši od zgodovinarjev, levih in desnih nazorov, ki so teh 95% zadev popisali.

Tudi ne želim ne sebi, ne nikomur, da se postavi v čas druge svetovne vojne ali maja / junija 1945, ker takrat je bilo dojemanje, kaj je prav in kaj ne, precej drugačno kot danes.

O tem so knjige napisane in še enkrat povem: soditi o tistem času in ljudeh, ko sta bili na japonski mesti odvrženi (iz maščevanja) dve atomski bombi (mrtvi pa 98% civilisti) in ko je bil iz nizkih razlogov zbombardiran Dresden:
sl.wikipedia.org/wik...je_Dresdna
je zelo težko z današnjega gledišča.

Povem ti pa samo tole. Če bi domači izdajalec ali tuji vojak povzročil trpljenje ali smrt med vojno mojim bližnjim, ki so bili docela nedolžni, verjemi, da če pridem ven iz vojne živ, ko se vojna konča, je bolje, da tisto skupino odgovornih ne dobim osebno v roke.

Ker če bi jo dobil, potem bi bilo treba izumiti nov izraz za maščevanje. Človeka grozne stvari začasno delajo - groznega, še mnogo hujšega od subjekta maščevanja.

NE SODI O ČASIH, V KATERIH NISI ŽIVEL IN JIH NISI DOŽIVEL NA LASTNI KOŽI.

Je pa prav, da se v šoli učijo čim bolj uravnoteženo o zgodovinskih dejstvih, kar pa je, priznam, včasih zelo zahtevna naloga.