Nadzornike je treba enako odstaviti. Tu je šlo za čisti kriminal in ne bi smelo priti do sporazumne razrešitve in izplačila odpravnine. Sicer pa je postalo jasno, da so stvari v Petrolu motne, že v trenutku, ko se je začelo operirati s številko vrednosti izgradnje nove Petrolove poslovne zgradbe. Prvič sem cifro, računalniško sliko in opis stavbe zasledil v oblike neke idiotske samohvale na LinkedIn. Objava je imela celo vrsto všečkov in nobenega kritičnega razmisleka. Očitno so bili vsi všečki od navdušenih prisklednikov in lopovov nižjega ranga. O ceni 60 milijonov za tako zgradbo lahko govoriš samo kakemu bedaku, ki mu ni jasno, da je zidan kontejner s 30 kvadrati v Kaliforniji lahko vreden nekaj milijonov dolarjev.

Kot izgleda, se je Slovenija le za las izognila novi totalni polomiji, kot bi jo ta investicija v novo Petrolovo zgradbo pomenila. Gre po eni strani za preseravnje in korupcijo z državnim denarjem, po drugi pa za nesposobnost vodstva, da prosta finančna sredstva dobičkonosno plasira na svetovnem trgu. Na tej točki je ta problem zaznati kot širši, saj še nobena slovenska vlada nikoli od nobene državne firme ali banke ni zahevala plemenitenja kapitala na tujih borzah, niti učinkovitega kupovanja surovin s pomočjo terminskih pogodb.

Ko poslušaš kaj in kako Berločnik govori, se lahko samo vprašaš, kako je mogoče, da tak bedak, očitno brez vsake normalne izobrazbe, lahko pride na najvišje mesto v slovenskem gospodarstvu in kdo mu je pri tem ves čas držal štango. Očitno se v Sloveniji nihče ni zavedal, da je Petrol samo majhen mestni trgovec z energenti in drugo šaro in da bi uporaba normalnih kriterijev, ki v svetu vladajo, zdesetkala celoten uradniški kader v Petrolu. Za normalno poslovanje Petrola je še sedanja zgradba bistveno prevelika in prepotratna, da o deset krat preveč zaposlenih z visoko izobrazbo ne govorimo. Je pa res, da je bil v državnih bankah v tem smislu problem še veliko večji.

Uraih Heep.