Kot pravijo, je polovica bank v Evropi nesposobnih preživeti novo krizo. V tem pogledu so vse podobne Lehman Brothers, ki ni propadel zaradi nepremičninske krize, amapk zaradi nesposobnosti dobičkonosnega plasiranja sposojenega kapitala. Leverage je v današnjem času za banke kot kri, saj se je "investiranje" povsem preselilo v trgovanje, kjer so smiselne samo tiste strategije, ki upoštevajo instrument Mark to Market. To pa je nekaj, česar niti Nobelovi nagrajenci za ekonomijo ne znajo (več). Sicer je res, da kaj več od tvezenja šarlatanskih teorij, nikoli niso znali, sedaj pa so že povsem v outu.

Slovenija pa, kot edina na svetu, desetletja v celoti visi na teh blesavih teorijah, ki so nam v zadnjih tridesetih letih povsem uničile tri državne banke. Najprej zaradi neznanja uporabe teh teorij v bankah, potem pa zaradi vztrajanja v bančnem okolju, ki je že kmalu po letu 2008 povsem izginilo. Slovenski politikanti, poleg tega, da so vsi po vrsti kriminalci, so namreč tako zabiti, da ne morejo ugotoviti, da so slovenske banke propadle zaradi takih "profesorjev", kot sta recimo Bertoncelj in Dragonja.

Seveda je bilo v času preden sta nastopila službo, pred njima nebroj podobnih, ki pa vsi skupaj v 30 letih ne bi mogli narediti toliko dobička državi, kot bi ga v eni uri lahko naredil en sam quant.

Ker ti osli, ki se v Sloveniji imajo za univerzitetne profesorje ekonomije, sami pri sebi vedo, da so popolni osli, naredijo vse, tako kot sta Dragonja in Bertoncelj, da se to navzven ne vidi. Ker je v zadnjem času javno razkrinkanje te oslovske kvaziprofesorske bande postalo že precej bolj verjetno in javnosti vidno, sta se Dragonja in Bertoncelj odločila, da bosta z novim zakonom, v nasprotju z dikcijo ESMA in na protiustaven način, v Sloveniji likvidirala trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti tako, da je davek + stroški tako visok, da trgovanje za razliko za večino udeležencev izgubi smisel in je primerno samo za velekapital, ki ima drugačne informacije in ki ga v Sloveniji praktično ni.

Pri tem ni čisto jasno ali gre za ekstremno zabitost Dragonje in Bertonclja, ali pa gre zgolj za kriminal, kjer se ščitijo osebni interesi pol-opic, ki na slovenskih ekonomskih fakultetah, za prisilno izterjan denar od državljanov, predavajo kao ekonomijo. Output tega "znanja" pa se je dosedaj v 30. letih pokazal samo v sistematični kraji slovenskega proizvodnega delavca. Vsi dobički, ki so jih kdajkoli prikazale slovenske državne banke so namreč v celoti bili tako ali drugače ukradeni zaposlenim v bankah ali konitentom in davkoplačevalcem.

Slovenske državne banke so pognale v nič 20 miljard evrov, ker na slovenskih ekonomskih fakultetah laurirani idioti z njimi niso znali upravljati. V zadnjem času ima Slovenija za predsednika vlade pouličnega glumača, kateremu idioti in lopovi iz njegove okolice, kot suho zlato, prodajajo kar koli. Tako je bil sprejet, namesto da bi bil ukinjen, zakon ZDDOIFI, ki bo za Slovenijo imel večstranske katastrofalne posledice. Šarec se niti ne zaveda, da ne upravlja z realnostjo, ampak samo z njenimi videzi, ki pa bodo zelo kmalu spremenili svojo podobo in bodo na sceno stopili kot realni vzorci, ki jih ne bo nihče več obvladal. Odsotnost normalne uporabe Mark to Market bo Slovenijo tako usekala, kot si noben bebec, ki predava na kaki slovenski ekonomski fakulteti, ne more misliti.

Šarec torej zamuja priložnost, da bi Slovenijo še potegnil iz dreka in postaja de facto likvidator Slovenije.

Uriah Heep.