Amerika ima sedaj 43 odstotkov svoje najvišje brezposlenosti v času krize, Sloveniji pa do takega rezultata manjka še 33 odstotkov, in sicer ne glede na smešno zaposlitveno strukturo v primerjavi z Ameriko. Ker je nova tehnološka in finančna kriza praktično že tukaj, Slovenija pa nanjo pripravljena še slabše kot na prejšnjo, bomo v Sloveniji že leta 2021 zlahka presegli številko 20 odstotne brezposelnosti. Poleg kakih 200.000 povsem umetnih ali napihnjenih visokih plač, je treba upoštevati še lizing vsega živega, tako pri navidezno dobro stoječih, kot pri revežih. Sesuvanje bo hitro, pomoči pa nobene. Novi tuji krediti ne bodo možni, novih tehnoloških standardov se ne bo dalo dosegati, obstoječa produkcija polizdelkov bo, ob popolni robotizaciji v Nemčiji, brez vrednosti in tudi pomaknjena v samo Nemčijo, itd. Po drugi strani je ob izgubi svojih bank država tudi brez teoretične možnosti plemenitenja lastnega kapitala (praktične, zaradi korupcije v bankah in nesposobnosti univerze, že prej ni bilo), na tujih trgih.

Finančne akcije, s kakršno se je vlada pred kratkim javno hvalila, bodo postale Blažev žegn, saj bo krizi sledilo povišanje obresti in ukinitev možnosti konvertiranja kreditov. Sploh pa je vprašanje, kako to, da tega slovenski doktorirani bančniki niso že prej počeli, saj je tehnika takega ravnanja, recimo na MIT Sloan School ali na Yale, predmet izpita v prvem letniku. Tako, da v Sloveniji bo, po močno zmanjšani vrednosti produkcije dodelavnih poslov namenjene izvozu, ostal še akuten problem delanja novega denarja v tujini, ki ne bo helikopterskega izvora. Delanje denarja doma pa je prelivanje iz enega žepa v drugega in nima nobenega dejanskega odziva na najpotratnejša družbena podsistema, kot sta zdravstvo in šolstvo. Da korupcijske kraje denarja za potrebe slovenske vojske vojske ne omenjamo.

V 30. letih se slovenske državne banke niso bile sposobne zavihteti na nivo, ki ga je bil obvladal, ni pa ga smel legalno izvajati, že Niko Kavčič. Od takrat pa je v svetovnih finančnih centralah preteklo mnogo vode. Sprva je šlo za navadno, potem pa za vedno bolj spremenjeno vodo. Prva je še imela lastnost, da v reki, ki teče, ne moreš dvakrat stopiti v isto vodo, vendar pa je to še vedno v vsakem primeru bila voda. Pred kakimi 15. leti pa je v svetovne finance pričela pritekati tudi taka voda, ki je imela vedno manj lastnosti običajne vode in smo zato imeli dva hkratna njena toka. Prvga, ki so ga poznali že stari Grki in drugega, ki ga slovenski profesorji ekonomije in financ do sedaj niso uspeli spoznati in ga tudi nikoli ne bodo. Tako je recimo profesor financ na MIT Sloan School že kmalu po krizi študentom razložil, da so Moderna portfeljna teorija, Teorija učinkovitega trga in Random Walk teorija, na katerih popolnoma sloni tisti del slovenskih financ, ki sploh kaj omembe vrednega zna, uporabni samo v omejenem obsegu in da naj v življenju kaj preveč ne računajo nanje. Seveda slovenskim državnim finančnikom, do katerih tako znanje ni priteklo, zato nikoli ni uspelo slovenskega kapitala v tujini oplemeniti. Nastalo razliko zaradi lastne nesposobnosti, tako bank kot univerze, so zaračunali kar slovenskemu delavcu in mu realno plačo, v primerjavi s časom socializma, za trikrat znižali. To je edini izvor vseh prikazanih dobičkov v zadnjih 30. letih v neprivatnih firmah. Realno torej celoten sektor, ki ni povsem v privatnih rokah, že 30. let posluje brez dobička in je slednji zgolj posledica računovodsko-kriminalnih manipulacij.

Ker je država še vedno lastnik kontrolnega deleža v NLB, bi bilo, zaradi dejstva, da ima sedanji predsednik uprave NLB plačo v višini pol milijona evrov (48 kratnik povprečne pokojnine), zanimivo izvedeti, kolikšen del lani in letos izkazanega dobička te banke je bil narejen s pomočjo obračunavanja provizij in ostalih stroškov, kar zna delati vsak gimnazijec, in kolišen del dobička NLB je bil narejen s pomočjo tega, kar slovenski univerzitetni profeseorji financ ne znajo predavati, torej, kolikšen del dobička NLB je bil dosežen na Wall Streetu.

Ne glede na to, da Šarec v šoli pri fiziki in matematiki ni bil ravno najboljši, bi na mestu, kjer je, po mojem le moral poiskati nekoga, ki bi mu iz te materije znal kaj pametnega razložiti. Slovenski univerzitetni profesorji financ mu namreč ne morejo.

Uriah Heep.