Ocena o milijardi evrov, ki v javnem sektorju letno skače skozi okno, je povsem realna. Meni račun pokaže 1.080.000.000 evrov. Vendar pa, ironično, to v Sloveniji ni glavni problem, tako kot tudi sedanja višina izdatkov za javni sektor v bistvu ni ključni problem sam po sebi. Po drugi strani pa je dejstvo, da je per capita ustvarjena dodana vrednost premajhna, samo izgovor. Problem, ki ga ima Slovenija izvira iz medgeneracijskega priposestvovanja socialnih pravic, pri čemer ne mislim na pokojnine in socialne podpore za brezposelne, amapk na vse ostale prikrite davke in prispevke. To priposestvovanje se je zaradi zaprtosti države močno zakoreninilo, poleg tega pa je še šolski sistem tak, da ni svojeg imena vreden. Zato je ocena visibility v Sloveniji praktično nemogoča, oziroma, zaradi določene kombinacije apartheida, prostega opletanja z gobcem in stupidnosti slovenskih univerz, ne more priti do izraza.

To pomeni za javni sektor kvazi naravno odsotnost sistemskega rizika, ki se s pomočjo apartheida v realnem času, na račun privatnega sektorja, spreminja v idiosinkratični rizik. Ker slovensko gospodarstvo v generalnem smislu nima ekonomske svobode, je zato nemogoče sestaviti kakteri koli niz učinkovitih investicijskih portfeljev samo s pomočjo diverzifikacije, oziroma, ima vsak tak portfelj naravni (zunanji) in umetni (notranji) sistemski rizik. Razlog je v tem, ker je idiosinkratični rizik v obliki javnega sektorja, v Sloveniji, politično neodpravljiv. Nekoreliranost javnega sektorja z drugimi deli gospodarstva pomeni, da je javni sektor risk-free asset. Od tod tudi povsem linearna relacija do vseh ostalih na trgu delujočih entitet. Pri Moderni Portfolio Teoriji dodajanje novih entitet v okolje Efficient Frontier, ne spreminja položaja investitorja, ker ima ta svobodo izbire. Recimo Ford ima lastno pokojninsko in zdravstveno shemo in ga država ne more prisliti v fiksen odnos do CAL funkcije. Slovenska oblast, ki podpira javni sektor, s tem v bistvu premika NothWest kvadrant v desno in navzdol. Če gledamo z vidika tangente z Y osi (Expected Return) na Bullet Curve, in namesto po x osi odvajamo po y osi, vidimo, da država v Sloveniji ne samo da poslabšuje vrednost "k" funkcije, ampak spreminja položaj optimalne točke na Bullet curve. Nižji kot je "k", bolj v desno, oziroma stran od NorthWest, če sistem razumemo tako, da je x os še vedno SD of Return, je točka odvoda.

Uriah Heep.