Sloveniji se vidi, kako slabo izobraženo in podkupljeno družboslovje ima. Tako kot je, seveda ne more ustrezno ocenjevati vloge predsednika Trumpa, čigar zmaga na volitvah je bila med normalnimi ljudmi povsem pričakovana. Postavlja se vprašanje, zakaj je 95% vseh družboslovcev po svetu, in ne le v Sloveniji, pri napovedih potegnilo kratko? Odgovor je enostaven. Zato, ker jih samo 10% živi od vrednosti svojega dela. Vsi ostali so tako ali drugače podkupljeni, prisesani ali nalepljeni. Tako v tujini kot doma. To, kar tem ljudem najbolj manjka, je Big Picture. Razloga sta samo dva, in sicer, ali so na univerzi imeli tako zabite profesorje, da te slike ne morejo ugledati, ali pa vedo, da je vrednost njihovega dela tako majhna, da je bolje da so tiho. Tako je Trump že pred kampanijo pravilno ugotovil, da od ameriške svobode tiska ni nič več ostalo in da večina novinarjev deluje po principu "Samo glej, da ne zamudiš prilike, da bi bil o res pomembnih zadevah tiho".

V resnici gre za to, da se je svet po letu 2005 močno spremenil in da nikoli ne bo več tak, kot je bil. V Ameriki so se tega začeli zavedati v obdobju 2010 -2015, v Sloveniji pa še danes družboslovci nimajo pojma o tem, kaj se je zgodilo in kje svet danes je. Tako slovenski sociologi, skupaj z mentalno hendikipiranimi ekonomisti, v glavnem opletajo le glede stopenj v Sloveniji izražene rasti, kar pa ni v nobeni zvezi s tehnološkim napredkom, ampak temelji izključno na realnem zniževanju plač delavcev v proizvodnji. Tehnološki napredek v Sloveniji relativno gledano sedaj bolj nazaduje, kot je v času socializma. Konkretno se to vidi v številu in kvaliteti novo zgrajenih stanovanj. Pred 30. ali 40. leti so bila vsa stanovanja zgrajena v Sloveniji vrhunske kvalitete v svetovnem merilu, danes so večinoma podpovprečna. In še za ta večina nima denarja.

Kako leto pred Trumpovo izvolitvijo so Američani pričeli opažati, da se na Kitajskem povsem potiho, po principu izvršenega dejstva, dogajajo precej čudne zadeve. Ne samo, da je Kitajska konstantno in nepričakovano močno rasla, ampak je začela sistematično ugašati izpostave ameriških univerz na Kitajskem. Najprej so ameriške univerze, še v času Denga, povabili na Kitajsko in jim na široko odprli vrata. Kitajska Partija je veselo plačevala zasoljene šolnine za svoje člane in Američani so bili dolgo prepričani, da bo tako šlo v nedogled. Potem pa je okoli leta 2015 sledil masovni preobrat. Partija je očitno ugotovila, da ima dovolj svojih sposobnih univerzitetnih profesorjev in je preusmerila vpis z ameriških na kitajske univerze. In Američani so se obrisali pod nosom. Isto logiko bodo Kitajci sedaj uporabili proti ameriškim podjetjem na Kitajskem.

Zanimivo je, da je Kitajska že pred leti, očitno namensko, drastično zmanjšala vpis na MBA. V Ameriki se je doslej to v večji meri pokazalo le v bankah. In tem tiči srž problema. Kitajska tehnologija je tako napredna, da odpravlja potrebo po MBA tudi v gosodarstvu. MBA pa skupaj s pravniki predstavlja hrbtenico delovanja ameriških Demokratov. Tako Kitajska danes producira toliko inženirjev, kot Nemčija niti sanjati ne more, Amerika pa ne more pokriti razlike z uvozom kadra iz tujine. Slovenija in Amerika imata ravno na glavo obrnjena šolska sistema. Slovenija ima dobro osnovno šolstvo in porazne univerze, V Ameriki je ravno obratno. Izjema je seveda privatno izobraževanje od vrtca do high school.

Trumpa so torej v Belo hišo pahnile čisto določene razmere na trgu, ki se jih podkupljeno družboslovje ni hotelo zavedati, ljudje pa so jih, ne samo spregledali, ampak občutili. Tako, da priljubljena teorija slovenskih sociologov o vlogi rednecksov pri izvolitvi Trumpa ne drži. Gre za povsem druge stvari. MBA je v ameriški družbi zlorabila dogovor, da mora delavec za dobro delo biti dobro plačan. Ta dogovor je veljal ves čas po ameriško-angleški vojni, razen v času krize, ki pa je po besedah Miltona Friedmana itak bila kriza vrtnega tipa, katero sta nesposobna oblast v Beli hiši in Federal Reserve razširila po vsem svetu.

Ameriška MBA je po letu 1990 ugotovila, da se da veliko dela izvoziti na Kitajsko in drugam v Azijo in obdržati zgolj finančno kontrolo nad to produkcijo. Niti ni šlo več toliko za lastništvo. S tem denarjem pa je ameriška MBA potem kupovala novo znanje in delnice podjetij, ki jih je to znanje rojevalo. Zadeva je tekla neverjetno gladko, dokler se po dobrih 20. letih ni začelo zatikati. Prvič, Kitajska je v vseh pogledih šla veliko bolj naprej, kot ji je ameriška MBA vnaprej določila mesto. Očitno je, da so izhajali iz temeljne premise o nenadkriljivi vrednosti javnega otresanja z gobcem, potem pa so jim Kitajci pokazali, da je tehtna beseda na določenem mestu veliko več vredna. Drugi problem s katerim se je MBA v Ameriki srečala je bil tako močan napredek tehnologije, da je sama MBA pričela postajati nepotrebna.

Ljudje, ki so Trumpa volili, so seveda vse to v živo spremljali. Če je Trump zmagal s pomočjo Bible Belt območja to ne pomeni, da so ga izvolili rednecksi, ampak da so ga volila območja, kjer ne marajo MBA lenuhov in sleparjev. Se pravi, območja, kjer je še vedno doma delo. In to je po moje tudi temeljna preokupacija Trumpa, da v Ameriko vrne - delo. Četudi na račun donosnosti kapitala. Kak način izven tega bi bilo verjetno težko izumiti.

Če sedaj pogledamo situacijo v Evropi, vidimo, da je EU polna oportunitetnih stroškov, katere v glavnem pokriva Velika Britanija. Stroški Nemčije in Francije namreč niso stroški v enakem smislu, ampak so, zlasti stroški Nemčije, v bistvu investicija v izgradnjo lastnega kolonijalega sistema. To je tisto, od česar beži Velika Britanija. Zanimiva je podobnost med Wall Streetom in Cityjem. Middle in Upper Class obeh sta proti Trumpu in Brexitu. High Class je do Trumpa indiferenten, podpira pa Brexit. Zakaj? Zato, ker ve, da sta Wall Street in City kot rit in srajca in da Frankfurt nikoli ne bo mogel prevzeti vloge Cityja. To dejstvo pa bi moralo slovensko politiko resno skrbeti, če bi seveda imela ljudi, ki bi vedeli, za kaj gre.

Tako, da vidimo, da so realni problemi povsem drugje, kot jih je slovensko družboslovje sposobno evidentirati, kaj šele obravnavati in iz tega potegniti pravilne zaključke.