Ob tem se lepo kaže dejstvo, da je Amerika nastala zato, ker so sposobni ljudje imeli dovolj angleške paramentarne demokracije, ki ni nič drugega kot legalizacija korupcije. Seveda je parlamentarna demokracija, ki je iz Anglije pljusknila po Evropi in ostalem svetu še veliko slabša. Ista situacija se sedaj ponavlja z EU, zato ni čudno, da Angleži prvi bežijo. Ameriška demokracija je namreč bistveno drugačna od angleške, ne glede na to, da obe uradno temeljita na dvostrankarskem sistemu. Bistvo ameriške demokracije namreč je, da pri ljudeh, najožje možno, locira otresanje z gobcem, čeprav se navzen, ob barvitih kampanijah, zdi ravno nasprotno. Tako, da ostaja očem precej skrito, da ima Amerika dejansko enopartijski sistem, ki se navzven, v obskurnih detajlih, manifestira kot večstrankarski sistem. Tako, da bistvo ameriške demokracije je v tem, da kapital, po svoji presoji, vedno lahko jebe volivca v glavo in da mu nikoli ni ničesar dolžan. To je tisto družbeno jedro, katerega so, za Ameriko, najprej odkrili v Singapurju, na Tajvanu, v Južni Koreji in kasneje na Kitajskem in v Rusiji. Odkrili so namreč, da je popolnoma vseeno ali imaš eno ali več partijski sistem, važno je samo, da kapital obvladujejo eksperti in ne volivci. SFRJ je bila zelo blizu temu sistemu, vendar Edvard Kardelj ni bil mogel prepričati Josipa Broza, da bi poleg Marxa na jugoslovanskih univerzah predavali tudi Friedmana in Hayeka in so tako jugo in slovenski politiki, ekonomisti in finančniki ostali na nivoju opice. Ta nivo zavzemajo še danes in ga bodo tudi v prihodnje, dokler se v temelju ne spremeni družboslovnih delov slovenskih univerz.

Uriah Heep.